Nekaj misli o gorah.
»V gorah ni nazivov, ni strahu, kaj bo kdo rekel, ni napisanega bontona vedenja, ni pravil poslovnih pogovorov … V dolini je že toliko zaigranega, da pozabimo, da je zaigrano v resnici igra. Igro smo vzeli za resničnost. Zato nas presenetijo občutki, pogovori in življenje v gorah – ker so to, kar bi morali biti vsak dan. Pristni. Preprosto si. Sproščen, umirjen, čeprav zadihan in malo lačen.«
»Ko ti smeh je zamrl in obraz utrujen od življenja postal, sem si zaželela, da te spet vidim sredi gora. Tam spet pride nasmeh, ki ti najbolj pristaja. Tam spet vidim – tebe. In ti začutiš sebe.«
»Gora je toliko moja, kot je tvoja, kot je njegova. Je od vseh in od nikogar. Gora nas ne loči po statusu, pri njej šteje le spoštovanje do nje in trud, da te spusti na svoj vrh.«
»Zakaj se ljudje tako radi odpravimo na pot v gore? Zato, ker nas gore opomnijo, kako majhni smo. Ker razumejo tišino kot nihče drug. Ker tam lažje najdemo odgovore na vsa mogoča in nemogoča vprašanja. Ker so gore vedno tam, tudi ko vse drugo v življenju odpove in ko nas vsi pustijo na cedilu. Ker umirijo naš nemiren um, ki ima po navadi 101 misel ter skrb. Ker nas navdajo z občutkom lepote in z občutkom, da je vredno živeti. Človek, ki je proč od narave, kmalu postane nesrečen. Gora vzbuja radovednost, ki jo potrebujemo v življenju. Težko, zelo težko se je naveličati pogledov na gore ali širnih razgledov z njih. Pripravijo nas na življenje; na vse mogoče strmine ter fizične in psihične izzive.« Ana Vehovar
»Gora ti daje občutek večnosti, mogočnosti, in ti s tem odpre nov pogled na svet. Težave, ki se ti v dolini zdijo nepremagljive, z vrha gora dobijo nekakšno meglico in majhnost. Ko stopiš iz svoje cone udobja in občutiš zmagoslavje ob vstopu na vrh gore, tisti izzivi ostanejo nekje tam daleč v dolini, komaj opazni in skoraj nevidni.« Dr. Jure Knez, DEWESoft
»Že kmalu sem spoznal, da je tako imenovana neživa narava, kot so nas učili v šoli – kamni, voda, les, kristali –, v resnici še kako živa, le izmeriti je v našem zahodnem dojemanju stvari nismo znali. Vsaka stena diha s svojimi pljuči življenja in pri tem oddaja energijo, ki je lastna le njej sami.« Tomaž Humar
»Gora ni rekreacija, ampak hrana za dušo. Veliko ljudi tega namreč ne razume. Gora kot gora. Hrib kot hrib. In neskončna hoja v breg. Ampak tisti ob meni razumejo. Razumejo izziv, ki ga gore predstavljajo. Razumejo, kaj pomeni zgodaj vstati. In razumejo, kaj pomeni, ko se podaš na vzpon. Težji ali lažji. To ne igra vloge. Na oba moraš biti 110 % pripravljen. Razumejo tisti občutek sreče, ki te preplavi ob osvojenem vrhu. Občutek, ki je poplačan z najlepšimi pogledi. Pogledi, ki segajo čez globoke doline. V neskončnost. Pogledi na sosednja hribovja in vrhove. Na vrhove, ki včasih izginejo v oblakih ali megli. In potem pride trenutek. Trenutek, ko na vrhu usmeriš pogled nekam v daljavo. In se brez besed razumeš. Ta vrh bo naš naslednji. Takrat tvoj srček preplavi občutek topline. Kajti kljub temu, da je čas, da se vrneš v realnost, veš, da te kmalu čaka ponovni vzpon. Sreča, kajne?« Tjaša Štanta
»Včasih moram poiskati te strme poti, moram položiti nanje svoje roke in stkati tiste čudne lepe vezi, moram priti tja, kjer se zdi, da besede drugače zvenijo in se drugače pogleda v oči.« Rudi Klinar
»Slišiš? Gora govori. Tolaži me, objema me … Z rokami vetra poboža mi lase, prišepne, da rada me ima, nje ne bom nikdar izgubila, vedno me bo ljubila. Kot ljubim jaz njo, želim, da zlijeva se v eno.« Nina Hauptman
»Kolikokrat sem že bil razočaran v dolini. V gorah še nikoli!« Tone Svetina
»Težke in lepe stvari, vse se končajo, težave izginejo v pozabo, lepo pa ostane. V tem je skrivnost življenja.« Nejc Zaplotnik
Iz knjige GORA (Petra Škarja)
Knjiga Gora je čudovito darilo za vse ljubitelje narave, še posebej gora. V knjigi s trdimi platnicami so zbrane lepe slike gora in ganljivi zapisi hribolazcev.
Poglejte si še:
Pazi, s kom greš v gore
Ali pa: Narava nam lahko pomaga najti najboljše ljudi v življenju
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
