Gorjanci se raztezajo od savske doline na vzhodu do črmošnjiške doline na zahodu, po najvišjem slemenu pa poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Odpravimo se torej na Gorjance. Na najvišji vrh.
Za Gorjance je značilna prepletenost panonskih in kraških pokrajinskih značilnosti, bukovi gozdovi in zavarovana pragozdna ostanka na Trdinovem vrhu, najvišjem vrhu Gorjancev (1178 metrov), ter na Ravni gori. Pomembe so za Gorjance še košenice z redkimi rastlinskimi vrstami in naravno bogastvo – številni izviri, potoki in kraške jame.
- Izviri: Minutnik, Gospodična, Jordanov studenec.
- Potoki: Kobila, Pendirjevka, Klamfer, Sušica.
- Jame: Kostanjeviška jama, Levakova jama in Jama v Šutni.
Na Gorjance je vezano tudi bogato ljudsko izročilo, ki ga je literarno obdelal Janez Trdina (Bajke in povesti o Gorjancih).
Na Trdinov vrh
Čez Gorjance so speljane številne planinske poti in so pomembno rekreacijsko območje, med njimi krožna Trdinova pot in Evropska pešpot E7.
Iz Gabrja na Gospodično in na Trdinov vrh
Na Gospodično (828 m)
Podružnica SPD Novo mesto je leta 1931 uredila okolico in studenec Gospodična, takrat so odprli planinsko zavetišče nad studencem. Sedanjo podobo je dom pri Gospodični dobil leta 2002. V domu je 17 ležišč v štirih sobah in 40 ležišč na dveh skupnih ležiščih.
Na Gospodično peljejo poti od gradu Otočec, od Miklavža, iz Gabrja …
Iz Gabrja vam bo vzelo približno 1 uro. Do središča Gabrja, kjer lahko parkirate, se zapeljite iz Novega mesta prek Rateža in Brusnic. Odpravite se mimo spomenika navzgor do Portoroške ceste in tam levo do parkirišča Šumeči potok. Steza vodi strmo navkreber po gozdu in čez nekaj košenic.
Od Gospodične na Trdinov vrh
Pri Vahti (200 m od koče pri Gospodični) vas bo pričakala strma steza, po kateri se povzpnite do makadamske ceste, ki pelje na Trdinov vrh.
Tu lahko izberete dve poti:
- Po cesti do ravnice pred zadnjim vzponom;
- Po stezi, ki poteka po levi strani ceste in se pridruži na ravnini, kjer z desne pride pot Š-46.
Na zadnjem vzponu zapustite cesto in jo uberite po stezi strmo desno na vrh.
Možna pot z vrha
Odpravite se lahko med razvalinami dveh cerkvic, mimo stolpa in barake ter po 150 metrih zavijete desno na košenice. Pot poteka po meji med Slovenijo in Hrvaško.
Ko prečkate cesto, nadaljujte po kolovozni poti proti Milavžu, Krvavemu kamnu in naprej proti Vahti. Kmalu bo treba zaviti desno mimo lovske koče Brusnice. Po 10 minutah pa boste spet pri domu Gospodična, od koder se spustite v Gabrje do izhodišča.
Planinski domovi in bivak na Gorjancih:
- Bivak na Golem Cirniku (621 m)
- Planinski dom pri Miklavžu (964 m)
- Dom pri Gospodični (822 m)
Viri: Wikipedia, Planinski vodnik: Dolenjska, Bela Krajina, Notranjska; avtor Roman Mihalič. Foto: Wikipedia
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
