Kam na športno ferato v Sloveniji?

Na katero ferato bi se odpravili danes? Velikokrat zastavljeno vprašanje med ljubitelji ferat. Nekateri z malo sreče stanujejo blizu njih, drugi pa so kar precej oddaljeni. Veliko ljubiteljev ferat ima tudi majhne otroke. Njihova radovednost in želja po dokazovanju postavijo še dodatno vprašanje, kam sedaj.

Tiste najbolj priljubljene ferate so ob lepih poletnih dnevih dobro zasedene, mi pa bi radi uživali v čim bolj pristni naravi. V tisti, ki nam pogovor nudi le gora sama in počitek nudi jeklenica na poti. Za vsakogar se nekaj najde in tudi tokrat bomo obiskali nekaj športnih ferat, ki so primerne ne samo za otroke temveč tudi za izkušene plezalce in tiste, ki se podajo na ferato, da bi kar se da izkoristili dan.

• Preden se odpravite na ferate, preverite, kaj morate o njih vedeti: Kako se varno podati v ferate, kakšno opremo potrebujete in ali je tečaj obvezen?

Športnih ferat pri nas ni veliko, vendar se trend močno povečuje in z njim tudi gradnja vse bolj zahtevnih ferat. Zadnja zgrajena ferata pri nas je Renke 2, z visoko oceno E. F zahtevnosti pri nas še ni in upamo, da jo dobimo v prihodnje, saj je zanimanje za tovrstni šport postalo prava bomba. 

Tokrat se odpravljamo po najtežji, najlažji in tudi najlepši športni ferati pri nas in obiskali bomo še nekaj tujih. Otroci imajo prednost, zato se tokrat najprej posvetimo eni izmed ferat, ki jih bo še kako razveselila. Govorili bomo o ferati Hvadnik. 

Ferata za najmlajše

Ferata Hvadnik je zelo dobro poznana družinam in tistim, ki jim ni do zahtevnih ferat, kljub vsemu pa bi se radi malce ohladili v poletnih vročih dneh. Vse to vam ponuja ferata Hvadnik.

Četudi se vam bo zdelo, da postaja za otroke prezahtevno, ne bo težav sestopiti z jeklenice in narediti malce premora ob prijetni hladni vodi. Poleg tega bo vsekakor atrakcija za najmlajše tudi prečenje vode po jeklenici.

Do ferate pridemo po avtocesti Ljubljana – Jesenice. Na Jesenicah se usmerimo desno proti Kranjski Gori. V Gozdu Martuljek tik preden prečimo most, opazimo na desni strani športni park. Na tem mestu zavijemo desno in takoj zatem nas pričaka parkirišče. Dostop do ferate je oddaljen le 5 minut hoje po cesti naprej.

Najprej nas bo steza vodila po gozdnem terenu in kmalu opazimo prvo jeklenico. Tukaj je pričetek tiste, tako sladke ferate. Ferata poteka ob divji soteski Hvadnik. Njena višina ni visoka in tudi tisti, ki imate malce težav z vrtoglavico, ne boste imeli težav s prečenjem. Otroci bodo uživali ob pogledu na deročo vodo in veliko majhnih slapov ter nekaj prijetnih tolmunov. Sestop iz ferate za počitek je možen skorajda na vsakem koraku.

Tako vas bo pot vodila vse do konca jeklenice, kjer se boste morali le še povzpeti po gozdnem pobočju do vrha na razgledno točko. Pričakal vas bo prelep razgled na Špikovo verigo. Za ferato s težavno oceno B-C boste potrebovali kakšno uro. Starši, ki bi si želeli malce bolj zahtevne ferate, se lahko le korak proč od ferate Hvadnik podate v ferato Jerman, ki je po zahtevnosti ocenjena s kategorijo D. V dolino pa vas bo vodila ista stezica kot za ferato Hvadnik. 

Najlepša ferata za malce bolj izkušene

Ferata Cjajnik in Košutnikov Turn je ena izmed najlepših športnih ferat. Čeprav težko rečemo, da je pri nas, saj se do nje po večini odpravljajo iz avstrijske strani, in sicer iz koče pod Košuto, lahko pa se odpravite tudi iz koče na planini Dolga njiva nad Jelendolom. Če bi radi prehodili greben kar se da v celoti, pa se lahko odpravite tudi iz Kofc.

Ferata je ena izmed daljših, če govorimo o športni ferati in ne o zavarovani gorski poti. Sama ferata je ocenjena pod kategorijo C/D deloma E. Tistih nekaj metrov pod vrhom Cjajnika je najtežjih, vendar brez skrbi. Stopov je dovolj. Dolžina celotne ferate, če se boste odpravili še do Košutnikovega turna in čez viseči most, je dobrih pet ur. Odvisno od kod se boste povzpeli.

Prvotna smer poteka iz avstrijske koče in po kakšnih 45 minutah hoje po gozdu prispemo do pričetka. Sam začetek ni težaven in tudi nadaljevanje je prijetno. Določeni odseki so malce bolj zahtevni in boste morali biti zelo previdni. Pogled v dolino in proti Celovcu bo z dvigovanjem postajal vse bolj zanimiv. Ferata sama pa bo od vas zahtevala zbranost in v zameno boste dobili pravi užitek in občutek, da ste v objemu gora.

Tik pod Cjajnikom bo najzahtevnejši del, ki ga ocenjujejo s kategorijo E. Stena, ki vas bo pričakala, ni dolga in tudi veliko stopov vam bo ponudila. Če ste mnenja, da je prezahtevno, lahko po desni strani nadaljujete mimo Cjajnika in naprej proti grebenu Kofc in Košutnikovega turna. Od tam se usmerimo nazaj po poti in pod vrhom opazimo smerokaze, kjer se podamo v globino in čez znameniti viseči most.

Še ena zanimivost za tiste, ki sovražijo tovrstno feratanje: Po prečenju mostu bo sledil le še spust v dolino. Sprva po melišču in kasneje po gozdu vse do koče. Ena izmed najlepših športnih ferat, ki ponuja prav vse. Plezanje, gorske poti, adrenalin z mostom in ob lepem vremenu bo vse skupaj še lepše. 

Zelo zahtevna ferata, ki zahteva izkušnje in znanje

Tista, ki zahteva znanje, moč in tehniko plezanja. Ja, tudi to imamo pri nas. Čeprav je kratek odsek, vam bo še kako žal, da ste se podali na to ferato, če nimate moči v rokah.

Do same ferate bo pot dolga dobro uro, in če se boste takoj podali na plezalno smer, bo težavnost še toliko večja. Govorimo o ferati na Zelenici oziroma Spodnji plot.

Pot do tja vas bo vodila preko Tržiča in naprej do mejnega prehoda Ljubelj. Parkiramo lahko kjer koli na mejnem prehodu, saj je parkirišče resnično ogromno. Pot nadaljujemo po nekdanjem smučišču Zelenice. Ob koči se usmerimo ostro desno, kjer opazimo oznake za ferato. Po desetih minutah hoje bomo prispeli do najtežje smeri. Sam pričetek je ocenjen z oceno C/D. Po nekaj metrih se jeklenica loči. Leva smer je lažja in jo resnično priporočam vsem tistim, ki niste vešči plezanja in nimate moči v rokah.

Desna smer vas bo takoj postavila v realno stanje vaših sposobnosti. Sprva prečimo nekaj metrov, stopov pa vse do prve preplezane smeri ni. Gladka stena z jeklenico je edino, kar nas bo pričakalo. Popkovina je obvezna saj jo boste potrebovali za počitek. Po prečenju vas tako pričaka malce previsna stena z oceno E. Velik del moči boste potrebovali za prvi del. Sledilo bo prečenje in nekaj stopov, nato prva in edina pavza, kjer boste deležni malce razgleda proti dolini. Takoj za tem je še druga stena. Občutek boste imeli, da je še bolj zahtevna kot prva. Čeprav veliko krajša, bo zelo zahtevna, saj vam bo moč vzela že prva preplezana stena.

Imamo tri športne ferate, ki so resnično namenjene le za tovrstni šport

Med njih ne moremo šteti ferate na Mangart, saj jo po večini opredeljujemo kot zavarovano planinsko pot. Čeprav se danes omenja kot ferata, saj postajajo vse zavarovane planinske poti del športnih ferat. Če bi že morali omeniti tudi tovrstni del ferat, naj omenimo prav ferato na Mangart, via Italiana s težavnostjo C ter eno izmed najlepših Via della Vita ali pot življenja, ki poteka iz Belopeških jezer na Vevnice z zahtevno potjo, ki je označena pod kategorijo D/E in močno odsvetovana tistim z vrtoglavico. 

Kako daleč v tujino na ferate z otroki?

Kaj pa izven naših meja? V Avstriji ferata Kanzianiberg omogoča družinsko veselje. Na izbiro imate od tistih nezahtevnih pa vse do zahtevnih ferat. Vse na enem mestu. Veliko ferat poteka med stenami in imeli boste občutek, da se nahajate globoko v jami. Prijetno za poletne dni. Na začetku zahtevnost B in počasi se nadaljuje do E.

Med samo potjo se boste lahko odločali po kateri smeri boste plezali. Ne bo težav zapustiti dela smeri, saj so speljane tako, da lahko preidete od izredno težke na najlažjo smer in obratno. Zanimivost teh poti je, da po večini potekajo po ozkih prehodih, v primeru večje količine vode pa so ferate izredno hladne in mokre. Lepo doživetje za otroke in starše.

Čas plezanja prilagodite sebi. Lahko se odpravite le na najtežjo ali pa naredite krog in preplezate večji del, kjer se preči lesen most na začetku in vse do prečenja po jeklenici. Plezališče, ki je le streljaj od mejnega prehoda Korensko sedlo vam ponuja celodnevni izlet. V bližini se nahaja tudi golf igrišče, če bi se radi malce osvežili pa se odpravite do Faaker see, ki je le pet minut vožnje oddaljeno.

Priljubljeni Dolomiti

V Dolomite nas vabijo zanimivi vrhovi, ki se dvigajo v nebo, vzponi pa so za mnoge pravi plezalni izziv. Pot je kar dolga, če želite na enodnevni izlet, zato vam opisane poti bolj svetujem kot vikend izlet. Tako si v načrtu lahko označite dve ferati.

Ena izmed tistih, ki jo omenjajo kot najzahtevnejšo v Dolomitih, je tudi ferata Via Ferrata Cesare Piazzetta. Čeprav je zahtevnost ferate D kategorije, je smer zelo dolga in se bomo hitro utrudili, če nismo vešči sten. Smer je bila že mnogokrat preplezana in začetni vstop v ferato je zelo gladek, zato jo nekateri omenjajo kot zahtevnost E. Z malce iznajdljivosti ne boste imeli težav, zato o kategoriji E bolj pazljivo. Začetni navpični steni sledi prečenje in zopet stena. Takoj nad njo prva pavza na polički. Nadaljevanje od poličke v ozek prehod - ena izmed večjih težav na ferati. Nad tem delu se pot prevesi v lažji del. Sledi prečenje kratkega mostu, nad njim še majhna lestev. Potem pa še ena stena in pot proti vrhu je odprta.

Čeprav ferata ponuja kar nekaj, vas lahko preseneti zgornji del, kjer se jeklenica konča in nadaljevanje postane malce nelagodno. Pesek pod nogami, teren je zelo zdrsen, pod nami pa je polno prepadnih sten. Pazljivost na tem delu ne bo odveč. Jeklenica se pojavi le na določenih delih. Bolj za smerokaz, kam se morate napotiti. Na vrhu boste prispeli na planoto, kjer boste uzrli tisti težko pričakovani Piz Boe in njegovih magičnih 3152 m višine. Spust je nezahteven, saj se boste odpravili po via normalle. Nazadnje še spust do koče Pordoi in nato po melišču vse do prelaza. 

Kako se ferate razlikujejo med seboj?

Čeprav bi določeno ferato pri nas z težavnostjo D/E preplezali, bi nekje drugje, še posebno v Italiji, Švici in deloma tudi Avstriji imeli težave. Dolžina ferat v tujini je velikokrat daljša kot pri nas. Če redno obiskujemo gore in varovane poti, so te skrbi odveč. Več pozornosti naj namenijo tisti, ki obiskujejo ferate le občasno.

Za vsako obiskano ferato je potrebna primerna kondicijska pripravljenost in upoštevanje varnosti.

Avstrija, ki je sicer bolj znana po dolgih mostovih in lestvah, kot je ferata Großer Donnerkogel, ki s 40 metrov dolgo visečo lestvijo privablja mnogo feratarjev. Sama zahtevnost ferate je B/C, deloma D kategorije. Zanimivost ferate je prav viseča lestev.

Nassfeld vam ponuja mnogo ferat. Veliko od teh ima jeklenico, po kateri morate prečiti dolgo razdaljo. Same smeri ne presegajo D kategorije. Dolomiti privabljajo s svojo posebno lepoto gora in s feratami, ki potekajo po navpičnih smereh s poličkami, ki jih izkoriščamo za fotografiranje in počitek. Izgled kamnine je bolj grob in se močno razlikuje od samih Alp. Že med plezanjem bomo opazili, da je stopov mnogo več kot v samih Alpah, kjer je kamnina bolj gladka. Izbira ferat v Dolomitih je velika. Le izbrati boste morali kam bi se radi odpravili. 

Ferat je resnično veliko in vse več jih je v pripravi, saj je zanimanje za vse bolj zahtevne ferate vse večje. Vprašanje časa in upajmo, da prav kmalu. Želimo vam varno plezanje s prelepimi razgledi in z novimi izkušnjami. Otroci znajo opaziti vsako malenkost, zato se jim tokrat pridružimo tudi sami.

Srečno in varno na poteh!

Avtor besedila: Igor Sekne

• Blog - https://bluzerja.org/
• Facebook - https://www.facebook.com/bluzerja.org

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del