Kako se pripravi na turo in pravilno obnaša v hribih (nasveti strokovnjaka in gorskega reševalca)

Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacijo o stanju planinskih poti, kot tudi zadnja priporočila glede omejitve širjenja koronavirusa.

Nesreče v gorah rišejo poti

Če pogledamo sliko nesreč v gorah nad Kamnikom, pri katerih je posredovala GRS Kamnik od leta 2005 naprej, kaj hitro ugotovimo, da so te predvsem v zadnjem obdobju koncentrirane na posamezne poti, ki niso označene in so se v obliki zapisov pojavile na družbenih omrežjih, različnih spletnih portalih, pišejo pri PZS.

»Marsikdo se sprašuje, zakaj te poti niso označene z markacijo in ali bi z označbo bilo manj nesreč. Pa bi jih bilo res?! Planinska pot, označena s Knafelčevo markacijo pomeni le, da smo na pravi poti in da se moramo nanjo podati pripravljeni in primerno opremljeni.«

»Korenine, razrahljano kamenje, gamsje stečine, ki kot morske deklice s svojim petjem vabijo v globine, pa bodo še vedno ostale. Tega z markacijo ne moremo odstraniti,« poudarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS za področje preventive in usposabljanj in gorski reševalec GRS Kamnik.

Del načrtovanja planinskega izleta je tudi informacija o planinski poti

Ravno v teh dneh potekajo dela na nekaj poteh, ki so zaradi tega zaprte ali občasno zaprte. Zaprta je denimo Hanzova pot čez severno steno na M. Mojstrovko in pot Vransko - Sv. Jošt.

Podrobnosti: Zaprte planinske poti

»Izkušeni planinci, ko naletijo na takšen odsek poti, znajo oceniti ali je varno območje prečiti ali ne in v primeru, da ne, obrnejo. Če teh izkušenj nimamo, potem je potrebno obrniti vsakič.« 

»Del načrtovanja planinskega izleta je tudi informacija o planinski poti, na katero se podajamo in če je ta poškodovana ali pa zaradi del trenutno zaprta, izberemo drugo.«

»Enako storimo, ko se odpravljamo na morje in preverimo stanje cest, ter se skušamo izogniti odsekom, ki so v delu, večkrat celo zaprti ali pa je na njih gneča. Če tega ne storimo, se lahko zgodi, da bomo več ur čakali v koloni,« dodaja Šerkezi.

Grem v gore, imam nahrbtnik

V gore se vedno podamo z nahrbtnikom. V njem naj ne bo samo malica in litri tekočine, ki jo od poletne vročine v večini primerov pri koči postavimo na mizo vso sparjeno.

Če nahrbtnika nimamo in pridemo v situacijo, ki bi jo z njim enostavno rešili, kaj hitro pridemo med številke vedno večjega števila gorskih nesreč.

»Preseneti jih tema, ker so se predolgo zadržali v koči, pri sestopu pa so nekoliko zašli s poti in je trajalo naslednjo uro, da so ponovno našli markacijo. V noči, brez svetlobe, po lahki planinski poti svet postane zahteven; korenine, manjše skale, ki se pod stopalom obračajo, mokra resasta trava. Nekaj časa si še svetimo s svetilko na telefonu, pa že ta je po celem dnevu na koncu z močmi. Ostane le še tisti procent energije za klic na 112,« opozarja Šerkezi in priporoča, da si pred odhodom v gore preberite, kaj vse mora vsebovati vaš nahrbtnik.

Planinski čevlji ali športni copati?

V gore se podamo v lahkih in udobnih planinskih čevljih. Svetujemo visoke, lahko tudi pol visoke, ki varujejo gležnje pred manjšim kamenjem, hkrati pa vsaj nekoliko dodatno utrdijo gležnje, svetujejo pri PZS.

Preveč toplotno izolirani planinski čevlji, ki so namenjeni za hojo v snegu ali pozimi, niso primerno obuvalo, saj se v njih noga izdatno poti, kar predvsem vpliva na počutje in koncentracijo.

Kaj pa lahki športni copati, ki so pogosto obuvalo dnevnih obiskovalcev gora?

»Imajo pa svoje omejitve; Uršlja Gora, Velika planina, Planina Konjščica, do Kamniškega sedla, Slavnik. Nikakor pa z njimi ne na Triglav, Grintovec, Stol, Viševnik, Raduho ... Pa bomo ponovno naleteli na vprašanje: 'Ja, Marjan Zupančič, ki se je podal na pot po Slovenski planinski poti z željo, da jo preteče v najkrajšem času, pa ima ves čas obute tekaške copate ali pa Ana Čufer, ki se je v rekordnem času povzpela na Triglav.' Moj odgovor: 'Ko smučam na Krvavcu, me večkrat premami želja po dosegu velike hitrosti. Spustim, in kaj hitro ugotovim, da je smukaška proga Streif rezervirana za najboljše posameznike,« dodaja Matjaž Šerkezi.

Poletne nevihte - kako veste, da prihaja

V gore se odpravimo zgodaj zjutraj, ob štirih, petih, včasih tudi že prej. S tem se bomo izognili popoldanskim nevihtam, ki so najpogostejši vremenski pojav v poletnih mesecih. Pred strelo pa smo varni samo v planinski koči.

Kaj pa, če nas nevihta preseneti v gorah in se ne moremo umakniti v planinsko kočo ali sestopiti?

Preverite na povezavi:

• Kako veste, da prihaja nevihta in kaj storiti, če se ne morete umakniti v dolino ali v kočo

Pogledala me je kravica

V sredogorju bomo večkrat prečili planinske pašnike, na katerih se pasejo krave, konji, drobnica. Opazujmo jih od daleč!

Ne hranimo živali, sploh teličke, saj so krave zanje zelo zaščitniške. Izognimo se jim v loku. Še manj jih poskušajmo jahati ali pa delati »selfija« v njihovi družbi. Če so z nami pasji kosmatinčki, jih imejmo na vrvici.

Planinska čelada - ali je obvezna?

Povsod, kjer planinska pot preči melišče ali pelje pod steno, glavo zaščitimo s čelado, saj je povečana možnost padajočega kamenja.

Čelado svetujejo tudi tam, kjer je večje število obiskovalcev in pot poteka v ključih, saj planinci pred nami pogosto nehote sprožijo kakšen kamen.

Izlet vedno prilagodimo družbi

V gore gremo pogosto z družbo. »Veriga je tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen«, pravi lep pregovor. To še posebej velja, če so v naši družbi otroci ali starejši. Izlet prilagodimo njihovim sposobnostim.

»Sploh pri otrocih naj ne bo prvi cilj osvojitev vrha, ampak dogajanje na poti, izlet naj ne bo predolg. Bodimo njihovi spremljevalci. Pri starejših upoštevajmo tudi njihovo zdravstveno stanje. Kronične bolezni, s katerimi lahko normalno živimo vsakdanje dolinsko življenje, v gorah zaradi dehidracije, napora, višine ... lahko kaj hitro postanejo resne in življenja ogrožajoče (sladkorna bolezen, težave s srcem ...). Pomoč gorskih reševalcev pa je daleč, saj ni nujno, da bo lahko priletel helikopter in nanjo lahko čakamo tudi več ur, kar je za marsikoga lahko usodno. Vedeti je tudi potrebno, da se pri večini gorskih nesreč posreduje klasično in ne s helikopterjem,« opozarja Matjaža Šerkezi.

Kaj storiti, če zaidemo s poti

V primeru, da ste se izgubili, se ustavite, umirite. Vrnite se po isti poti, do zadnje oznake in poiščite pravo pot. Planinske poti so označene s Knafelčevo markacijo.

Če vas preseneti megla, ne tavajte v neznano, saj s tem tvegate padec v globino ali zdrs po pobočju. Ponovno se ustavite, se toplo oblecite, poskrbite za varnost (svojo in ostalih udeležencev), da ne bi zdrsnili po pobočju in počakajte. V tem primeru vas bo ponovno rešil nahrbtnik z obvezno planinsko opremo.

Več: Kaj storiti in kako se znajti, če vas v gorah ujame megla?

Torej, ko se boste te dni odpravljali v gore:

• Načrtujte pot.
• Pokličite v planinsko kočo in rezervirajte spanje.
• Okusno hrano in osvežilno pijačo dobite v planinski koči. Obujte lahke, poletne planinske čevlje. Svetujem visoke, lahko polvisoke, sploh za noge nevajene hoje po planinski poti.
• V gore se odpravite zgodaj, ob štirih, petih in se na ta način skušajte izogniti poletnim nevihtam, ki jih spremljajo strele.
• Smeti nesemo v dolino in jih odložimo v koše za smeti.
• Če pridete do pretrgane jeklenice in pot ni varna za prečenje, obrnite; če se ne počutite dobro ali pa imate slab dan; se usedite, zadihajte, poglejte naravo okrog sebe in se z nasmehom vrnite; če izgubite markacije, se vrnite po isti poti nazaj ...

Omejitve zaradi koronavirusa

Letošnja planinska sezona je posebna zaradi številnih omejitev po koncu epidemije koronavirusa.

Epidemiološka slika se dnevno spreminja in zato je potrebno slediti priporočilom Planinske zveze Slovenije, ki so jih pripravili na podlagi Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Za konec pa velja še vabilo v dobro družbo – vabljeni k članstvu v PZS (V veliki družini, ki podpira planinsko infrastrukturo, je že 60.000 članov.) in na obisk v planinske koče, ki so svojevrstna izbira za dopust.

»Vabimo vas, da postanete del gorske narave tudi vi in se pridružite veliki družini 60.000 članov. Postanite član Planinske zveze Slovenije in uživajte v njenih ugodnostih, kot so cenejše prenočevanje v planinskih kočah, cenejši nakup planinske opreme v izbranih trgovinah, popust pri nakupu planinske literature in vozovnic ter člansko zavarovanje,« še sporočajo pri PZS.

 

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?