Organizirano planinstvo ima v Sloveniji že 129-letno tradicijo, znamenita Knafelčeva markacija pa praznuje 100 let!
Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije, je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893, krovna planinska organizacija pa je danes med najbolj množičnimi nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija.
Slovensko planinstvo skozi čas
Vpogled v dolgo in bogato zgodovino slovenskega planinstva ponuja pravkar izdana monografija Slovensko planinstvo skozi čas. Vanjo se je vpisal tudi Alojz Knafelc, ki je leta 1922 vpeljal enotno označevanje planinskih poti - belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija in je eden od simbolov slovenskega planinstva, ter enotno usmerjevalno tablo.
Monografija skozi oči zgodovinarjev Petra Mikše in Kornelije Ajlec ponuja pregled zgodovine planinstva na Slovenskem. V kronološkem sosledju sledi razvoju planinstva od prvih zabeleženih pristopov v slovenske gore prek številnih alpinističnih uspehov v svetovnih gorstvih, odprtja Slovenskega planinskega muzeja in vse do aktivnosti današnjih dni. Opremljena je s kratkimi biografijami vidnejših planincev in alpinistov, opisi pojmov in razlago posameznih dogodkov, predvsem pa z bogatim slikovnim gradivom - in tako ponuja bogato predstavitev planinske zgodovine in ljudi, ki so to zgodovino krojili.
Manca Ogrin
"Do danes planinarjenje ostaja najbolj množičen nacionalni šport, gore pa kraj sproščanja in druženja. Nikoli iz mode, nikoli pozabljene," poudarjata avtorja monografije in dodajata: "Knjiga Slovensko planinstvo skozi čas skoraj že enciklopedično in z obilo slikovnega materiala prinaša vpogled v razvoj planinstva pri nas preko prikaza prvih raziskovalcev slovenskega vzpetega sveta, razvoja gorskega turizma, planinstva in alpinizma. Predstavljeni so posamezniki, skupine, združbe in dogodki, ki so ključno vplivali na planinstvo v današnji obliki in obsegu. Knjiga, ki jo mora imeti vsak ljubitelj gora ne le na polici, ampak čim pogosteje tudi v rokah."
Kdo je Alojz Knafelc?
Alojz Knafelc velja za očeta slovenske markacije in je bil 4. marca 1922 na občnem zboru SPD izvoljen v osrednji odbor kot načelnik markacijskega odbora. Na podlagi številnih poskusov in predlogov je oblikoval enotni oznaki za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija, njegov izum pa je tudi smerna tabla v rdeči barvi z belim napisom. V toku desetletij je Knafelčeva markacija kot nepogrešljiva spremljevalka na planinskih poteh postala simbol slovenskega planinstva.
Manca Ogrin
Od leta 2007 je zaščitena z zakonom o planinskih poteh, s pomočjo katerega so planinske poti postale del javne infrastrukture, od leta 2016 je tudi zaščitena blagovna znamka.
"Knafelčevo poslanstvo danes uresničuje okrog tisoč prostovoljcev markacistov, ki skrbijo za gosto omrežje okoli 10.000 kilometrov planinskih in okoli 2.000 kilometrov turnokolesarskih poti. Finančno breme vzdrževanja poti, ki jih uporabljamo vsi, tako domačini kot tujci, pa je vse do zdaj pretežno na plečih Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. Novi zakon o planinskih poteh sicer obeta znatno pomoč države, toda njegova realizacija se je žal spet odmaknila v prihodnost," ob dvojnem jubileju poudarja predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.
Vir: PZS
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?