Slovenska transverzala

Slovenska planinska pot (SPP), znana tudi kot slovenska transverzala, poteka od Maribora do Ankarana. Celotna pot je označena s Knafeljčevo belo-rdečo markacijo, kateri je dodana števila 1.

Na tej poti boste prečkali Pohorje, Kamniške in Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe, predalpski svet ter primorsko in notranjsko hribovje. Pot vas bo pripeljala do Ankarana, kjer zaključite. Vmes pa se boste med drugimi vrhovi podali na Pohorje, Uršljo goro, Raduho, Korošico, Grintovec, Storžič, Stol, Golico, Triglav, Razor, Jalovec, Triglavska jezera, Črno prst, Nanos, Vremščico, Slavnik . .

Na njej je 80 kontrolnih točk, na katerih zbirate žige. Le te vtisnete v Dnevnik SPP, ki ga lahko kupite v mnogih knjigarnah, na sedežu PZS ali v kakšnem planinskem društvu. Nekateri odseki so zelo zahtevni, zato morate to upoštevati pri načrtovanju poti.

O posameznih časovnih ločnicah in razdaljah se lahko pozanimate tudi v kočah, ki so na tej poti, ali pa na Planinski zvezi Slovenije. Kupite lahko tudi vodič po SPP, v katerem so zbrani podatki o celotni poti. Seveda je skoraj nemogoče, da bi v enem kosu prehodili celotno pot. Zato predlagamo, da si zastavite etapne cilje in jih izpolnjujete vsak konec tedna, vsak mesec ali vsako leto. Tako pa bo že možno, da boste prehodile pot, ki ste si jo zadale oziroma ste jo načrtovale za družinsko preživljanje prostega časa ali letnega dopusta.

Pet napak, ki jih mnogi delajo po prhanju

Nevarnost v gorah

Preden se podate na izlete ali zahtevnejše ture, je treba poznati nevarnosti, ki na pohodnike prežijo v gorah. Še tako lep izlet zlahka pokvari nespametno početje ali pa morebitna nezgoda, ki se nam pripeti med potjo. To naj ne bo razlog, da se ne odpravimo v gore. Pazimo le, da smo dobro pripravljeni, v spremstvu gorskih vodnikov ali pa v skupini v okviru planinskega društva.

Nekaj neprijetnosti lahko preprečimo že pred samim odhodom:

Pravilna izbira poti: Nikar se ne podajajte na zelo zahtevne ali težke ture, ki potekajo po plezalnih smereh, če za to niste pripravljeni in usposobljeni. Ob nespametnem ravnanju se lahko takšne neumnosti končajo tragično. Ne precenjujte svojih zmožnosti, predvsem če niste izkušen planinec.

Primerna obutev: Najpogostejše so lažje poškodbe, ki nastanejo zaradi ne-rodnega koraka in neprimerne obutve. Imeti morate dobro obutev, ki bo omogočala varen in trden korak. Obutev mora biti 'podkovana' s podplatom iz nedrseče gume in z grobim profilom. Za izlete v visokogorje bodo najbolj primerni visoki pohodni čevlji, ki ščitijo gleženj.

Med samo turo pa bodimo pozorni predvsem na:

poslabšanje vremena. Predvsem nevarna je megla, saj v gorah kaj hitro izgubimo orientacijo in zaidemo. Ob nevihtah so lahko zelo nevarni tudi udarci strele. Poleg tega postane teren bistveno bolj nevaren in spolzek. Zelo neprijetne in nevarne lahko postanejo tudi nenadne ohladitve (tudi poleti! ! ), ki povzročajo lokalne omrzline ali v skrajnih primerih celo podhladitev. Zato tudi poleti ne pozabite na topla oblačila! Najpomembneje je, da dan pred odhodom spremljamo vremensko napoved in skrajno resno vzamemo vsa morebitna vremenska in varnostna opozorila.

višinsko sonce. Poglavitni krivec za nezaželene učinke so ultravijolični žarki (UV), ki so glavni povzročitelj poškodb kože. V gorah je sevanje UV-žarkov tudi za 30 odstotkov močnejše kot v dolini. Pred sevanjem nismo varni niti v oblačnem vremenu! Zato nikar ne pozabimo na kakovostna sončna očala in kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem.

padajoče kamenje. Lahko ga sprožijo planinci nad nami ali pa se sproži sam. Predvsem nevarno je zadrževanje na meliščih pod stenam, zato vedno bolj priporoča nošenje čelade. Pri tem pa moramo paziti, da tudi sami po nepotrebnem ne prožimo kamenja.

preutrujenost in izčrpanost. Utrujenost je varnostni znak, ki ga moramo upoštevati, sicer se organizem kaj hitro lahko izčrpa. Poglavitni vzroki so slaba telesna pripravljenost, neustrezna prehrana, poslabšanje vremena, mraz ipd. Zato je pomembno, da se na zahtevnejš e ture prej fizično dobro pripravimo, načrtujemo pot in predvsem ne precenjujemo svojih sposobnosti in znanja. Vsako uro ali dve si zato privoščimo vsaj 15 minut počitka. Med počitkom ne pozabimo na pitje ustrezne tekočine in pravilno prehrano.

Mateja Čelan