Kaj se zgodi s telesom, ko se ne gibamo?

21. 2. 2018
Deli
Kaj se zgodi s telesom, ko se ne gibamo? (foto: Profimedia)
Profimedia

Ni naključje, da je človek najbolj dominantno živo bitje na zemlji. Do tega nas je v glavnem pripeljal splet okoljskih, bioloških in evolucijskih dejavnikov, ki so našim prednikom postavljali vedno bolj kompleksne gibalne in miselne izzive.

Hkrati smo si z razvojem sposobnosti zadajali vedno težje in obširnejše naloge, ki so izpopolnjevale in širile spekter naših spretnosti.

V boju z zakoni narave, veliko mero kreativnosti in evolucijskim procesom, ki mu v živalskem svetu ni para, smo ljudje razvili visoke kognitivne in gibalne sposobnosti katerih potencial šele v zadnjih stoletjih bolj zavestno in znanstveno odkrivamo in jih izkoriščamo za našo blaginjo.

Torej ...

Zakaj se je človek razvil v najbolj inteligentno živo bitje na zemlji?

V veliki meri lahko ta neverjeten razvoj našega uma pripišemo potrebi po preživetju in vedno bolj kompleksnemu razvoju našega gibalnega izražanja, ki se je oblikoval skozi neverjetne prilagoditve našega telesa.

Zavedati se moramo: telo vedno sledi tistemu, za kar ga uporabljamo.

Z drugimi besedami, stanje in razvoj telesa je posledica funkcije, za katero ga uporabljamo. Od tod tudi izhaja teorija in praksa procesa športnega treniranja, kakor tudi naravni procesi evolucije kateregakoli organizma na svetu.

Prelomnica našega evolucijskega razvoja: nove možnosti, novi izzivi za telo

Kot prelomnico našega evolucijskega razvoja lahko vsekakor izpostavimo sposobnost naših prednikov, da so shodili po samo dveh okončinah. To je telesu in možganom dalo veliko novih izzivov, ki so bili povezani s samo strukturo telesa kakor tudi z gibalno kontrolo, saj je za hojo na dveh okončinah potrebno veliko več ravnotežja in fine gibalne kontrole.

In našim prednikom je odprlo nešteto novih možnosti za uporabo prostih prednjih okončin, kar je vplivalo neposredno na načine pridobivanja hrane in na vedno bolj zapletene kognitivne procese. Nekako je telo sledilo zahtevam naših možganov po produciranju novih gibalnih rešitev, na drugi strani so se možgani hitro adaptirali na to, kar jim je bilo ponujeno s strani evolucije telesa.

Naslednje prelomnice v našem obstoju so bile vezane na uporabo okoljskih virov, ki so nam pomagali skrajšati čas, ki smo ga uporabljali za nabiranje in lov hrane. Proste okončine so nam omogočile uporabo orodij kot so kamen in palice, hkrati smo se hitro znašli z uporabo bolj kompleksnih virov energije, kot je npr. ogenj. To je našim prednikom omogočilo, da so se vse več ukvarjali z miselno zahtevnejšimi nalogami, kot je samo lov in nabiralništvo.

Še večji razvoj smo ljudje doživeli, ko smo začeli naravo izkoriščati v svoj prid, z načrtnim izkoriščanjem naravnih virov. To je povzročilo postopen prehod iz lova in nabiralništva v živinorejo in poljedelstvo. S tem se je še dodatno skrajšal čas, ki je bil potreben za zagotavljanje zadostne količine hrane za preživetje. Še več, hrano smo se naučili kopičiti na zalogo.

Od tukaj dalje sledi razvoj današnje družbene ureditve. Začeli smo trgovati s hrano in ostalimi dobrinami, ki so posredno ali neposredno bile povezane z njo. Vse to nam je omogočilo, da smo lahko začeli pospešeno razvijati bolj abstraktne načine kognicije, umetnost, kulturo in druga družbeno socialna področja.

Kaj to pomeni za naše telo?

Če prevrtimo nekaj tisočletij naprej, smo danes prišli do tega, da nam za naš obstoj in zagotovitev prehranjenosti ni treba narediti več kot nekaj korakov. Včasih je za to moral človek prehoditi in preteči tudi preko 20 kilometrov na dan in to vsak dan. Danes za prehranjevanje in pripravo hrane porabimo 2 do 3 ure na dan, včasih smo jih aktivno porabili vsaj 10.

Na prvi pogled, se nam to ne zdi nič posebnega. Če pa razmislimo malo širše upoštevajoč načela evolucije in epigenetike, se lahko hitro vprašamo, kaj to pomeni za naše telo.

Ob tem izpostavimo dejstvo, da kulturna in družbeno socialna evolucija po hitrosti sprememb krepko prehiteva neizprosno biološko evolucijo. Če smo malo grobi, lahko rečemo, da s trenutnim načinom življenja na nek način degradiramo naše sposobnosti, še posebej gibalne, ki smo jih pridobili skozi tisočletja našega obstoja. Še več, to degradacijo preko mehanizmov, zaradi katerih smo postali superiorni, prenašamo na naše potomce v obliki slabšanja gibalnih sposobnosti in različnih zdravstvenih zapletov.

V bolj blagem tonu to pomeni, da je kulturni razvoj prehitel nam primarni biološki razvoj in posledice tega se kažejo že na vsakem koraku.

Na tej točki pridemo do spoznanja, da je gibanje ena izmed naših glavnih potreb, skoraj tako močna kot potreba po preživetju. Zato bi gibanje moralo biti naša vrednota in tudi sredstvo izražanja.

Premalo se zavedamo, da je zmožnost opravljanja kompleksnih in zahtevnih gibalnih nalog človeka pripeljala na vrh kognicijskih zmožnosti, ki jih ne premore nobeno živo bitje na zemlji.

Z gibanjem krepimo in razvijamo svoje telo, razvijamo svojo motoriko, razvijamo um in urimo svoje spretnosti.

S sodobnim načinom življenja pa gibalno aktivnost vse bolj zapostavljamo in se pasivno naslanjamo na evolucijsko zapuščino naših prednikov, ki so nam predali te sposobnosti in ta neverjeten genski zapis. Naša dolžnost, da ta zapis ohranimo in obogatimo za naslednje rodove.

Najmanj, kar lahko storimo je, da dnevno vsaj nekaj minut posvetimo odkrivanju našega gibalnega potenciala. Naredimo nekaj za svoje telo, da se bomo v njem počutili bolje.

Vabljeni na predavanje

S prihajajočim pedavanjem bomo izpostavili zgoraj naštete dejavnike našega razvoja in predstavili, kako vsakodnevna telesna aktivnost vpliva na naše sposobnosti in naše življenjsko pomembne organske sisteme kot so:

  • živčni sistem,
  • endokrini sisitem
  • kostni sistem
  • mišični sistem
  • živčni sistem
  • krvo-žilni sistem
  • dihalni sistem

Izpostavili bomo tudi nova  dognanja stroke o priporočilih glede zdrave gibalne aktivnosti. Hkrati bomo na to tematiko predstavili pogled naših trenerjev, ki se dnevno srečujejo z različnimi praktičnimi izzivi na področju vadbe in športa. Slednji opažajo, da sedanji življenjjski slog zahteva, da se prilagodi tudi sama vadba, saj stres in ostali okoljski vplivi načenjajo že same osnove fizioloških procesov in človeškega gibanja..

Predavanje bo sestavljeni iz treh glavnih sklopov:

  • nagovora  dr. prof Branko Škofa;
  • predstavitev priporočil, dognanj in motivacijskih vsebin (Branko Škof)
  • predstavitve gibalnega izziva “Spravi se v formo” (dipl. Kineziolog Tadej Verbošt)

Udeležba na predavanju je brezplačna, zaradi omejenega števila mest pa je potrebna prijava prek obrazca, ki ga najdete na povezavi Kako (nazaj) v formo - naredimo to za svoje telo, za svoje zdravje 

 

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"