Najuspešnejši slovenski alpski smučar Bojan Križaj praznoval 60 let

V smučarski karieri, ki jo je končal 1988, je dosegel osem zmag v svetovnem pokalu, v zgodovino pa je vpisan tudi kot prvi Slovenec z zmago v svetovnem pokalu - v Wengnu 1980.

Okroglo obletnico, 60 let, je praznoval 3. januarja 2017.

Švedska, 1982. Bojan Križaj ni le legenda slovenskega športa, temveč je bil izjemno priljubljen tudi v nekdanji skupni državi. Leta 1984 mu je na odprtju olimpijskih igrah v Sarajevu pripadla čast, da je v imenu športnikov dal zaobljubo o poštenem in športnem nastopanju.

Poleg osmih zmag - vse je dosegel v slalomu - je Križaj na tekmah svetovnega pokala še 25-krat stal na stopničkah za zmagovalce. Leta 1982 je v Schladmingu postal svetovni podprvak v slalomu, 1987 je v isti disciplini osvojil mali kristalni globus, neizpolnjena želja pa je olimpijska medalja. V Lake Placidu 1980 jo je zgrešil za dve stotinki sekunde.

Švedska, 1982.

Novinar Tadej Golob je v intervjuju za Playboy leta 2007 takole opisal Križaja:

"Popularnosti, ki jo je med Slovenci dosegel Bojan Križaj, težko najdemo primerjavo in jo pojasnjujemo zgolj z njegovimi športnimi dosežki. Za te smo itak ves čas imeli občutek, da so premajhni glede na talent, ki ga je posedoval. Da bi moral večkrat na progo tako kot v tisti drugi vožnji Wengna, ko je z desetega mesta z noro vožnjo posekal vzhajajočo zvezdo Marca Girardellija in še bolj kot običajno ledeno hladnega Stenmarka. A najbrž nam je bil ravno zaradi tega tako všeč. Ker je bil tak kot mi, Slovenci. Tih, skromen in marljiv. Novinar Dela Jože Dekleva je razmerje med Slovenci in Križajem že leta 1980 v nekem članku opredelil takole:

»Kakor nam je kot naciji tuja agresivnost, je tipičen tudi ta čas naš najboljši zastopnik v alpskem smučanju. Bojan Križaj na tekmi napada le v obrambi. To je njegovo orožje. Gole agresivnosti ne pozna.«

Križaj je v intervjuju, med drugim, dejal:

Kako je videti dan v vrtcu na Danskem: starši iz drugih držav ne morejo verjeti

"Smučarija je bila takrat v drugi luči. Moramo vedeti, da je bila takrat Slovenija v zimskih športih v Jugoslaviji dominantna in je bilo občinstvo bistveno večje. Smučarija ni imela take zgodovine, kot jo ima zdaj. Slovenstvo takrat v športu ni imelo tako velikih uspehov. In šport v slovenskem prostoru ni bil tako razširjen, kot je zdaj. Hvala bogu, pravim jaz, da se je stvar malo porazdelila. Takrat so ljudje noreli zaradi te smučarije. To je bilo noro, kar se je dogajalo v Kranjski Gori. Današnja tekma nima s tistim, kar se je takrat dogajalo, nobene zveze. Mi takrat nismo mogli do hotela."