Freeride - pravi užitek, če se ga ne lotite brezglavo

Freeride - pravi užitek, če se ga ne lotite brezglavo (foto: Profimedia) Profimedia
26. 11. 2015

Prosto smučanje oziroma freeride omogoča svobodo, izbiro poti, po katerih se ni vozil še nihče, s pametno mero drznosti pa ponuja še dodatne vrhunske užitke.

Čeprav imajo smučarje, ki se spuščajo tudi po najbolj vrtoglavih pobočjih, številni za norce, ki izzivajo nesrečo, pa je resnica daleč od tega: odgovoren prosti smučar pozna teren, pozna vremenske razmere in pozna nevarnosti, ki iz tega izhajajo, ter jih hkrati zna obrniti sebi v prid in jih izkoristiti.

Prosti smučarji na rami tovorijo smuči, ki so pod čevlji široke vsaj 100 milimetrov in kot takšne izstopajo v množici različnih v sredini slokih geometrij sodobnih smuči za zarezovalno tehniko. Logično: tam zunaj, na neutrjenem terenu, morajo biti smuči predvsem plovne, dobro vodljive.

A prosti smučarji niso turni smučarji!

Njihova oprema je težja, tudi hitrejša, med spustom praviloma izbirajo atraktivne poti, tudi samo smučanje je zabava, ne samo premagovanje višinskih metrov.

Pri tem je treba poudariti, da je prosto smučanje izrecno prepovedano le znotraj meja smučišča, povsod drugod pa je nekaj tako dovoljenega, kot so običajne planinske ture. Tudi tu se je treba na spust dobro pripraviti, poskrbeti za ustrezno kondicijo (ta je morda še pomembnejša od samega znanja), med spustom načrtovati postanke, poskrbeti za žejo in tudi lakoto. Slaboten prosti smučar je ogrožen, bolj dovzeten za napake in posledično tudi poškodbe.

Tudi če ste hrib že kdaj presmučali, se velja pred ponovnim podvigom prepričati o razmerah, predvsem o kakovosti snega, pasteh na določenih osenčenih ali prisojnih predelih, možnih izstopih in podobnem. Pri tem si pomagajte z informacijami lokalnih smučarjev, v povsem neznanih krajih pa vsaj za prvi spust ni odveč najeti vodiča. To pa seveda ne pomeni, da pozabimo na ustrezno varovanje.

Odgovoren prosti smučar se bo izobrazil o nevarnosti plazov, reševanja iz njih in s seboj na spust vzel potrebno opremo – med obvezno sodijo

  • lavinska žolna (ta se izkaže za bolj uporabno kot modni sistemi Recco),
  • sonda in zložljiva lopata,
  • v zadnjih letih pa so se lepo uveljavile zračne blazine v nahrbtnikih, ki jih v primeru plazu smučar sproži s potegom vrvice.

Izkazalo se je, da kar v 97 odstotkih primerov pomagajo pri preživetju, saj ponesrečenca držijo nad plazom, zato se ne zaduši in ga ni treba iskati.

Če vas prosto smučanje pritegne, se ga lotite od začetka

Obiščite ustrezno izobraževanje (lahko v okviru Gorske reševalne službe ali v posebnih prostosmučarskih taborih), kjer se boste dodobra poučili o gibanju po terenu, lastnostih snega, nevarnosti plazov in oceni nevarnosti za točno določen teren v točno določenem vremenu.

Nabavite si varnostno opremo (ponekod, denimo v Italiji, je že obvezna!) in ne pozabite na pridobivanje trenutnih informacij o razmerah na hribu. Med pravimi prostimi smučarji navsezadnje velja za pogumnega tisti, ki zna reči, da se danes po tem hribu ne bo spustil. Hrib ga bo počakal, vmes pa lahko preizkusi tudi sosednjega, manj tveganega.