10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Snowboard za vse okuse

Snowboard za vse okuse (foto: Fotografija Shutterstock) Fotografija Shutterstock
23. 1. 2008

Verjetno ga ni človeka, ki še nebi slišal za vse bolj zaželen zimski šport – deskanje na snegu, pa tudi seznam tistih, ki so se odločili za tovrstno zimsko adrenalinsko sproščanje je vse daljši. Velikokrat se postavi vprašanje kako izbrati pravi snowboard? ! Ponujamo vam podroben opis tega športa in tudi nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo nedvomno pomagali k pravi izbiri.

V osnovi so deske izdelane za vožnjo naprej, vendar ima večina 'freecarve' desk nekoliko dvignjen rep za občasno vožnjo nazaj. Deske so prilagojene tudi za vožnjo zunaj utrjenih prog, saj je tudi nos deske nekoliko dvignjen. Uporabljamo jih v kombinaciji trdih vezi z vežjimi koti in trdimi čevlji (ali mehkih vezi s tršimi čevlji).

Race deske

Gre za tekmovalne deske , ki so v osnovi izdelane za utrjene proge, so nekoliko ožje od ostalih, njihova širina znaša od 18 do 22 cm, imajo nižji nos in nimajo dvignjenega repa. Torzično so bolj toge in imajo daljše robnike po celi dolžini deske.

Dolžina tekmovalnih desk

Z daljšo desko smo bolj stabilni, vendar imajo krajše 'race' deske večji stranski lok, kar omogoča hitrejše zavoje (slalom). Daljše deske pa z manjšim stranskim lokom omogočajo natančnejše in stabilne zavoje pri večjih hitrostih (veleslalom).

Oglejte si: razpredelnico za freecarve in race deske

Freestyle deske

Običajno imajo te deske relativno kratek nos in rep ter so simetrične glede na obe stranski liniji. To omogoča enako vožnjo deske v smeri naprej in nazaj. Pri teh deskah uporabljamo mehke vezi. Krajši nos in rep se boljše obnaša na utrjenih progah pri 'spin' trikih oziroma skokih. Tudi sicer so take deske najbolj doma v t. i. snowboard parkih, ki so namenjeni skakalno usmerjenim boardarjem.

Freeride deske

Zanje je značilen daljši in dvignjen nos ter rep. Omogočajo lažjo vožnjo po neurejenih progah in zmanjšajo možnost, da bi 'zarili' z nosom deske v globok sneg. Tudi vezi so nekoliko prilagojene vožnji po globokem snegu, zato so pomaknjene od centra proti repu deske.

Longboards

Dolge deske so primerne za boardarje, ki ljubijo prosto vožnjo zunaj urejenih in utrjenih prog ali t. i. 'freeriderje' (frirajderje) v globokem snegu. Nos je dolg in vezi so pomaknjene precej nazaj, kar doda dolžini deske stabilnost pri večjih hitrostih in pri doskokih v globok sneg.

Dolžina desk

Formula za dolžino je zelo enostavna. Višji in težji kot si in bolj kot je globok sneg, daljšo desko potrebuješ. V priloženi razpredelnici boš zelo hitro našel sebi primerno dolžino.

Širina deske

Tudi pri širini deske je formula zelo enostavna. Deska mora biti dovolj široka, da prsti in pete čevljev ne presegajo robov deske. Najprej nastavimo zaželjeni kot vezi, širina deske pa bo primerna, ce so prsti in peta čim bliže robu deske.

Teža deske

Ali je teža deske sploh pomembna? Proizvajalci izdelujejo vedno lažje deske, vendar bodite pazljivi, ker teža ne pove vsega. Nekateri oblikovalci so toliko zmanjšali težo deske, da bo v trgovini deska videti odlično, pri prvem skoku na snegu pa se bo zlomila. Da se to ne bi zgodilo ravno tebi, se prepričaj v kolikšnem času ti proizvajalec zamenja desko, ko je ta še v garanciji (če sploh ponuja garancijo).

Oglejte si: razpredelnico za freestyle in freeride deske

Vezi

Vezi so tisti del opreme, ki se najbolj razlikuje od opreme za alpsko smučanje. Ločimo dva tipa: mehke ali lupinaste (soft) in trde ali ploščate (hard) vezi. Prve uporabljamo predvsem pri likih in akrobacijah (halfpipe) ter pri voznji po celem snegu. Za vožnjo po urejenih smučiščih so primernejše trde vezi, v katere pripnemo posebne čevlje za snowboard, turne smučarske čevlje ali v skrajnem primeru običajne čevje za alpsko smučanje.

Step-in vezi

V zadnjem času se uveljavljajo 'step-in' vezi (že samo ime pove, da samo stopis vanje in že si pripet na desko). Zaradi enostavne uporabe, postajajo vse bolj iskane. Izdelujejo jih tako za trde čevlje kot za mehke.

Trdi ali mehki čevlji?

Mehki čevlji so podobni planinskim gojzarjem ali polvisokim usnjenim škornjem z vloški. Uporabni so v kombinaciji z mehkimi vezmi, uporabljamo pa jih pri akrobacijah in vožnji v celcu. Trde čevlje uporabljamo v kombinacji s trdo vezjo, so univerzalni in primerni za vožnjo po vseh terenih. Ti čevlji so podobni čevljem za alpsko smučanje, še bolj pa čevljem za turno smuko.

Še o 'profi' deskah

Kaj pri teh deskah sploh plačujes? Če odmislimo ime in grafiko deske, bi jo težko razločili od ostalih desk istega proizvajalca. Preden pa kupiš 'profi' model, bodi pazljiv na osnovne stvari.

Ti 'pro' modeli so veliko dražji. Da boš izbral pravo desko zase, ki jo uporablja določen 'profi', mora le-ta imeti mere in stil vožnje podobne tvojim. Vseeno bodi previden, ker imajo profesionalci več različnih desk z isto grafiko, ki jih uporabljajo v različnih snežnih pogojih, obenem pa še vedno lahko promovirajo isti model.

Torej, ko vidiš na video posnetku tekmovati 'Janeza' z njegovim 'Janez-pro 148 cm' dolgo desko, kako skače s 7 metrov visoke skale v globok sneg, bodi prepričan, da uporablja daljšo desko z isto grafiko. Naj te ne zavede dobra grafika in 'image' tekmovalca, če deska ni prava zate. Bodi objektiven in selektiven.

Ženske deske

Ali sploh obstajajo razlike? Iz leta v leto je vse več proizvajalcev, ki izdelujejo tudi ženske snowboarde. Poleg tega, da je grafika na deskah bolj 'ženska', so tudi prirejene za lažje in manjše voznice z manjšo številko čevljev.

Preizkusi, preden kupiš

Lepo je hoditi po trgovinah in si ogledovati deske, ampak ni boljšega kot desko preizkusiti. Ena takih možnosti so testi desk na snegu, ki jih prirejajo proizvajalci ali trgovine. Na takšnih testih lahko v zelo kratkem času ugotoviš, kakšna deska ti najbolj 'leži'. Poizkusne vožnje so tudi dobra alternativa za tiste, ki bi radi prvič preizkusili ta atraktivni šport. Nakup novega snowboarda je velik strošek za večino ljudi, zato ponavljam, preizkusi preden kupiš, če je le možno.

Testi desk lažejo

Vsako leto večina od vas bere rezultate testov desk. Predstavljaj si test, ki si ga prebral v najljubši reviji. Običajno na takih testih sodelujejo testni vozniki razlicne višine, teže, stila vožnje. V testu boš prebral, da je določena deska zelo stabilna v zavojih pri hitrosti, zelo okretna . . Edini problem je, da ima oseba, ki testira desko, lahko drugačen stil vožnje, lahko je med testom vozila počasneje ali hitreje, kot po navadi voziš ti. Prenos teže z robnika na robnik je neposredno povezan s tehniko vožnje, kotom in položajem vezi na deski. Pogosto testirajo deske na razlicnih snežnih terenih (led, globok sneg, grbine, . . ), tako da vsak testni voznik nima dovolj časa, da bi temeljito spoznal desko (navsezadnje morajo tudi testiranje končati). Testi desk se navadno izvajajo zgodaj zjutraj, ko testni vozniki še niso dovolj ogreti in ocene so navadno nižje kot pozneje, sredi dneva. Tisti, ki zagovarjajo teste, bodo trdili, da vsi testni vozniki poizkusijo vse deske, tako nekateri testirajo določeno desko zjutraj, nekateri popoldan, in testni rezultati bi se morali pokrivati. Za konec pa si zapomnite: Za nekoga sanjska deska je za drugega nočna mora!

Tekmovanja

Verjetno bo držalo, da se razvitost nekega športa kaže tudi v tem, kakšna so tekmovanja. In v snowboardingu je tekmovanj na pretek, ob proge privabljajo veliko gledalcev, profesionalni tekmovalci pa služijo lepe denarce.

Tekmovanja prirejajo v prostem slogu (freestyle) in v alpskem slogu (alpin). V prvi kategoriji se merijo v akrobacijah in likih (halfpipe, quarterpipe, slope style, straight jump ali air & style ter boarder cross), v drugem pa v slalomu, duelu, veleslalomu in v super G.

Halfpipe

Tekmovalci se podijo po posebnem snežnem kanalu, podobno kot rolkarji. Tekmovalec v kanalu prečno pridobiva hitrost, se ob steni požene v zrak, naredi kar najbolj atraktiven lik, se spet spusti v kanal na drugo stran, kjer manever ponovi. Na tekmovanjih se ocenjuje višina in število izvedenih skokov, ter tehnična zahtevnost skokov in napake. Pomembno vlogo igra tudi splošni vtis, ki ga tekmovalec naredi na sodnike (vožnja mora biti čim bolj tekoča).

Quarterpipe

Ta disciplina je podobna kot halfpipe, saj tekmovalci namesto dveh krivin (snežni kanal) uporabljajo in izvajajo trike samo na eni prirejeni strani (quarterpipe - četrtcevi)

Straight jump (Air&style)

Vsaj zame je najbolj "nora" panoga v prostem (freestyle) slogu. Tekmovalci se spuščajo proti veliki skakalnici in poskušajo z najvišjim in najdaljšim skokom ter najzahtevnejšim likom narediti kar najboljši vtis pri sodnikih in gledalcih.

Boarder cross

Najbolj privlačna disciplina v športu snowboarda. Štartajo štirje (pri zvezi FIS) ali šest (pri zvezi ISF) tekmovalcev hkrati, po razgibani progi z raznimi ovirami: visoki in dolgi skoki, grbine, valovi, bazen z vodo . . Tekmovalec mora na treningu pred tekmovanjem in kasneje v kvalifikacijah najprej osvojiti progo, nato pa se spopasti iz oči v oči s konkurenco. Boardecross je zanimiv tudi, ker združi dva nasprotna snowboard tabora - freestyle in alpin. Zmaga pa lahko le najbolj vsestranski snowboarder, kar pomeni, da freestylerjem ne smejo biti tuji količki in ledena proga ter, da se alpinci lahko z freestylarji pomerijo v zraku. Zaradi velike gneče na progi je obvezna uporaba čelade, priporočljivo pa je tudi nošenje ščitnika za hrbet, podobnega kot ga uporabljajo motoristi. Za uspeh je potrebno imeti veliko znanja ter izkušenj.

Slope style

Relativno nova disciplina kjer tekmovalci uporabljajo strukture, ki so bolj poznane v skate parkih (različni rejli, fun boxi, quarterji . . ). Sodniki stojijo vzdolž proge in ocenjujejo tekmovalce za njihovo kar najbolj atraktivno vožnjo.

Slalom

To je alpska disciplina snowboardinga. Od običajnega slaloma je popularnejši in za gledalce tudi bolj zanimiv paralelni slalom, kjer tekmo nadaljuje hitrejši tekmovalec. Ta disciplina zahteva visoko tehniko vožnje, pri pospeševanju v zavojih pa predvsem veliko znanja.

Duel

Duel je tehnično najbolj podoben smučarskemu paralelnemu slalomu, le da so količki pri duelu nizki, kar omogoča bolj direktno vožnjo na količek in večji odklon(nagib) tekmovalca. Duel pa ni samo navadna tekma, saj včasih močno spominja na partijo šaha. Taktika, motiviranost, psihična moč, samozavest, izkušenost, sreča in seveda hitrost so stvari, ki odločajo o zmagovalcu, še posebno v K. O. finalu. Zelo poenostavljena pravila: na začetku so kvalifikacije, za tem pa v finalu nastopa na izpadanje najhitrejših 8 žensk in 16 moških.

GS - Veleslalom

Veleslalom je najbolj klasična disciplina snowboardinga. Dolgi zavoji pripeljejo do velikih hitrost in skoraj vedno do ekstremnih odklonov(nagibanj) v zavoju. Na progi so lahko tudi skoki, kateri pripomorejo k večji atraktivnosti te discipline. Za zmago pri veleslalomu se je potrebno znebiti strahu pred hitrostjo, seveda pa sama hitrost ne pomeni veliko brez prave kontrole.

Super G

To je v snowboardingu, kjer ne poznamo smuka, najhitrejša disciplina. Tekmovalci drvijo s hitrostjo več kot sto kilometrov na uro, zato uporabljajo daljše in trše deske, poleg tega pa enako opremo, predvsem čelade, kot smučarji smukači.

Pa srečno!

vir: www. nolimits-club.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri