Špelo je za smučarske skoke navdušil oče, še bolj pa je bila očarana nad pogumom deklet, ki jih je opazovala v zraku med tekmovanjem v Planici. Seveda se je v skokih takoj želela poskusiti še sama in željo si je izpolnila s prvim skokom.
"Prvič sem na skakalnici skočila leta 2004, prvi skok pa je bil dolg šest metrov, se mi zdi" je dejala Špela, ki ljubi adrenalin in je izredno tekmovalna. "V tem športu vse to potrebuješ."
Občutek, ko si v zraku, jo prevzame ob vsakem skoku posebej, všeč pa so ji tudi neprizanesljivi treningi.
"Kondicijske treninge imamo vsak dan približno po dve uri, poleti jih imamo dvakrat na dan. Približno dvakrat na teden imamo trening na skakalnici in tekmovanja ob koncih tedna. Naši treningi so zelo podobni moškim treningom. Trener nam vsak mesec pošlje program, ki se ga držimo skozi celotno sezono."
Trenirajo bolj zavzeto kot fantje
"S fanti treniramo skupaj samo v klubih. Na neki način so treningi s fanti boljši, saj se primerjamo z njimi, ker so zagotovo močnejši, in stremimo k temu, da bi bile še boljše."
Pa je trener do ženske ekipe kaj bolj popustljiv, če bi jih primerjala z moškimi?
"Ne, trener pri treningih ne popušča. Treningi se niti ne razlikujejo toliko, kot mogoče večina misli. Mogoče treniramo celo bolj kot fantje," je poudarila Špela, ki je po napornih treningih navadno kar precej utrujena.
"Ko imaš zastavljen cilj, na to utrujenost kar pozabiš in energijo počasi pridobivaš nazaj." In to je zmagovalni duh, ki jo žene, da leti vedno dlje.
"Moj neuradni rekord meri 140 metrov v nemškem Klingethallu," se je pohvalila in dodala, da z ekipo v zimskem času od decembra do marca skoraj vsak konec tedna hodi na tekmovanja, kjer jih zvesto spremljajo tudi navijači.
"Iz mojih krajev prihaja tudi moj 'fan club', ki ima približno sto privržencev. Udeležijo se tistih tekem, ki so bolj blizu Slovenije, in sem jim izredno hvaležna za to."
Začudenju sledi veriga vprašanj
Reakcije tistih, ki Špele ne poznajo kot smučarske skakalke, so mešane.
"Večina jih začudeno pogleda in vpraša: "Ali ti to resno?" Potem začnejo spraševati, kako to, da sem se odločila za ta šport, če me ni nič strah in tako dalje."
Izzivalca, ki bi si upal pomeriti z njo pri skokih, pa še ni srečala. Ima pa zato toliko več podpornikom, predvsem v družinskem krogu. "Vsi me podpirajo in se temu tudi prilagajajo, saj še nimam izpita za avto, zato me morajo voziti na treninge in domov, čeprav imajo svoje obveznosti." In ker vidijo, da jo to osrečuje, jim tovrstna pomoč ni v breme.
Proste trenutke izkoristi za učenje
Smučarski skoki prinašajo v Špelino življenje veliko pozitivnega. "Prinašajo ti veliko izkušenj, potovanj, bolj sem organizirana in seveda zadovoljna ob dobrih rezultatih."
Vse to odtehta, čeprav zaradi treningov in tekmovanj nima veliko prostega časa.
"Ker še obiskujem srednjo šolo, prosti čas izkoristim predvsem za učenje. Ko pa potrebujem malo oddiha, se rada družim s prijatelji, grem na odbojko ali naredim kakšen krog s kolesom, se odpravim na sprehod s svojim psom in še kaj bi se našlo."
Napisala: Metka Pravst v reviji Lisa, foto: Goran Antley, arhiv športnice
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
