Za vse, ki radi preizkušate vse tiste modne diete preverjamo, kako učinkovita je v resnici DNK dieta.
Kot pišejo v raziskavi, objavljeni v reviji JAMA, diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in maščob pri izgubi telesne teže pripomorejo ravno toliko, ne glede na posameznikov genotip.
12 mesecev opazovanja in DNK dieta
Raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci z Univerze v Stanfordu, je zajela naključno izbrane posameznike. Natančenje: 609 posameznikov s prekomerno težo, ki pa so bili sicer zdravi.
Raziskovalci so jim določili dieto z nizko vsebnostjo maščob oziroma z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Dieta je potekala tako:
- Namesto omejitev določene prehrane ali števila kalorij so morali udeleženci v prvih dveh mesecih vnos maščob ali ogljikovih hidratov dnevno zmanjšati za največ 20 g.
- Nato so vnos tiste skupine živil, ki so jo na začetku omejili, karseda zmanjšali, a tako, da so bili po obroku še vedno siti.
Opazovali so jih 12 mesecev.
Med celotnim postopkom so se udeleženci udeležili tudi 22 nutricističnih seans, kjer so jih vzpodbujali, naj pazijo na prehrano, uživajo veliko zelenjave, polnozrnatih izdelkov, minimalno predelano hrano in kuhajo doma.
Dvanajst vprašalnikov o vnosu hrane, ki so jih udeleženci reševali ob naključnih priložnostih, je pokazalo, da se je večina ljudi izjemno dobro držala dietnih priporočil, kar pomeni, da so celo leto uživali nižje dnevne količine omejene prehrane.
Ob zaključku raziskave je bilo povprečno število izgubljenih kilogramov v obeh skupinah podobno – okoli 5-6 kilogramov.
Uspešnejši, če bi jim bila predpisana DNK dieta?
Dr. Christopher Gardner je na osnovi predhodnih odkritij svoje ekipe in drugih raziskovalcev predpostavil, da bi bili udeleženci bolj uspešni, če bi jim bila predpisana DNK dieta, dieta torej, ki bi se ujemala z njihovimi genetskimi predispozicijami boljšega presnavljanja ogljikovih hidratov ali maščob.
Pri vsakem udeležencu so opravili test DNK, da bi ugotovili, katero verzijo presnovnih genov PPARG, ADRB2 in FABP2 imajo. Devet kombinacij teh verzij oziroma genotipov so povezali z bolj učinkovitim porabljanjem ogljikovih hidratov, medtem ko naj bi zaradi petih kombinacij posameznik bolj učinkovito porabljal maščobo.
V nasprotju s pričakovanji pa posamezniki, ki so se držali DNK diete niso izgubili nič več telesne teže kot tisti, ki so jim dodelili neustrezno dieto. DNK dieta torej nič ne pripomore k izgubi telesne teže.
»Med DNK-jem in dieto ni bilo pri obsegu pasu, indeksu telesne mase oziroma deležu telesne maščobe nobene medsebojne povezave,« pravi zaključek raziskave.
»Célo logiko sem razvil, zakaj bi te DNK variante morale učinkovati,« je dr. Gardner povedal za Stat News. »A preidimo k bistvu: ne samo, da niso ponovili izsledkov prejšnje raziskave – niti približali se ji nismo. Tokrat ni bilo želenega učinka.«
Genetska aktivnost je nedvomno udeležena pri procesu pridobivanja in izgubljanja telesne teže, ta raziskava pa je pokazala, da te konkretne predispozicijske variante (odkritih je bilo sicer še mnogo drugih) trenutno ne vodijo v odkritje prilagojene, čarobne (DNK) diete.
»Najbolj pogost odziv, ki smo ga prejeli od najuspešnejših udeležencev v obeh skupinah, je bilo dejstvo, da smo 'spremenili njihov odnos do hrane',« je še povedal dr. Gardner.
Preverite še:
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del