Zakaj hlepimo po določenih živilih, ko smo pod stresom, žalostni ali obremenjeni?

22. 11. 2023
Deli
Ob težkih trenutkih in stresu še bolj pogosto posegamo po sladkih skušnjavah. (foto: Profimedia)
Profimedia

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste po napornem, stresnem dnevu posegli po jedeh, ki so vam pomagala ublažiti tesnobo, bolečino in napetost? 

To ni presenetljivo, saj hrana, po kateri pogosto hrepenimo v težkih trenutkih, običajno vsebuje veliko ogljikovih hidratov in sladkorja, ki izboljšujejo razpoloženje. Tovrstna živila sprožijo možganske centre za užitek in sistem nagrajevanja, ki kratkoročno izboljša razpoloženje.

Tolažilna hrana

Izraz "tolažilna hrana" se je prvič pojavil leta 1966 v članku v časopisu Palm Beach Post, vendar so ljudje verjetno jedli čokolado, da bi na primer ublažili različne stiske, že dosti prej.

Registrirana dietetičarka Kate Ingram glede tolažilne hrane pravi: »Raziskave kažejo različno, toda za tolažilno prehrano še zlasti velja visoko predelana hrana, ki lahko izboljša razpoloženje uro ali dve po zaužitju. To se zgodi zaradi sproščanja dopamina in drugih hormonov dobrega počutja v možganih.«

Dr. Uma Naidoo, direktorica oddelka za prehransko psihiatrijo in psihiatrijo življenjskega sloga v bolnišnici Mass General Hospital, meni, da so eden od razlogov, zakaj se zatečemo k tem živilom, asociacije, ki jih imamo z njimi. »Spomini igrajo veliko vlogo pri hrani in asociacijah nanjo, kar je psihološke narave.«

Kako uživanje tolažilne hrane vpliva na zdravje?

Poleg kratkotrajnega izboljšanja razpoloženja, ki se občuti, ko posežemo po tolažilni hrani, večina tolažilne hrane ni dobra za zdravje. »Medtem ko se kratkoročni učinki lahko čutijo pozitivni, pa so dolgoročni telesni in duševni učinki le redko pozitivni, razen če je vaša tolažilna hrana brokoli,« dodaja strokovnjakinja.

Gre več kot le za nenaden dvig sladkorja in kasnejši padec, saj hrana z veliko enostavnih ogljikovih hidratov, kot so testenine, krofi, pecivo, kruh in sladkarije povečajo raven inzulina in omogočijo da več triptofana - naravnega aminokislinskega gradnika serotonina pride v možgane, kjer se pretvori v serotonin, ki ga imenujemo tudi hormon sreče.

Ob zaužitju tolažilne hrane se pojavi pomirjevalni učinek tega hormona, ki se občuti v 30 minutah ali prej. Toda to je kratkoročna sreča, saj tovrstna živila povzročijo tudi porast sladkorja v krvi, kar je povezano z možgansko atrofijo in demenco.

Prav tako je hrana za tolažbo pogosto bogata z maščobami, z veliko sladkorja in nizko vsebnostjo hranil, zato z njo ni dobro pretiravati, saj je neprestano uživanje tovrstne hrane povezano z zdravstvenimi tveganji, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in debelost. 

Tovrstni hrani se ni potrebno povsem odreči, toda pazite na zmernost

Tolažilno hrano si občasno le privoščite in bodite ob tem zmerni. Če si na primer na rojstni dan privoščite košček torte, jo brez skrbi pojejte in naslednji dan zopet posezite k bolj zdravim izbiram, kot, pa da si jo povsem odrečete in naslednjič pojete celo torto. 

»Raje ne ustvarjam trdnih in strogih pravil, saj niso trajnostna za boljše duševno počutje. Kritika ljudi zaradi njihove izbire hrane ne podpira njihovega splošnega duševnega zdravja in jim poslabša počutje,« še pravi Dr. Naidoo.  

Vir: yahoo.com

Preverite še video: Prehranska strokovnjakinja pojasnjuje vse, kar morate vedeti o rastlinski prehrani

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek