Kardiolog opozarja, da lahko čezmerno uživanje te sestavine škoduje tudi srcu, težava pa je, da se skriva v številnih živilih, pri katerih je morda sploh ne pričakujete.
Mnogi so prepričani, da so za težave s srcem krive predvsem nasičene maščobe in povišan holesterol. A kardiolog dr. Dmitry Yaranov opozarja še na eno sestavino, ki jo številni uživamo vsak dan in pogosto v precej večjih količinah, kot se zavedamo. Gre za dodani sladkor.
Dr. Yaranov, ki mu na Instagramu sledi več kot 400.000 ljudi, sladkor opisuje kot enega od pomembnih dejavnikov, ki lahko dolgoročno škodujejo zdravju srca.
»Kot kardiolog vidim, da bolezni srca ne povzroča zgolj holesterol. Obstaja pogost dodatek, ki se skriva v pijačah, prigrizkih, omakah in celo 'zdravi' hrani ter škoduje srcu in prispeva k razvoju sladkorne bolezni,« je zapisal na Instagramu.
Ena sladkana pijača na dan lahko poveča tveganje
Na povezavo med sladkorjem in zdravjem srca opozarjajo tudi raziskave. Študija iz leta 2024, ki so jo izvedli na Harvard T. H. Chan School of Public Health, je pokazala, da je redno uživanje s sladkorjem sladkanih pijač povezano z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. To je veljalo tudi za ljudi, ki so bili nadpovprečno telesno dejavni.
Raziskovalci so ugotovili, da je bilo uživanje ene sladkane pijače na dan povezano s približno 18 odstotkov večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, pri čemer telesna dejavnost povezave ni povsem izničila.
Pri ljudeh, ki so popili dve ali več sladkanih pijač na dan in hkrati dosegali priporočenih 150 minut telesne dejavnosti na teden, je bilo tveganje za 21 odstotkov večje kot pri tistih, ki so takšne pijače pili redko ali nikoli. Večje tveganje je bilo zaznano celo med najbolj telesno dejavnimi udeleženci, če so redno posegali po sladkanih pijačah.
Sladkor lahko vpliva na več dejavnikov tveganja
Dr. Yaranov je opozoril tudi na ugotovitve, objavljene v reviji Nature Medicine. Po teh ocenah je bilo uživanje s sladkorjem sladkanih pijač leta 2020 po svetu povezano z 2,2 milijona novih primerov sladkorne bolezni tipa 2 in več kot milijonom novih primerov srčno-žilnih bolezni.
Izpostavil je tudi raziskavo, objavljeno v reviji JAMA Internal Medicine. Ta je pokazala, da so imeli ljudje, ki so 25 odstotkov ali več vseh dnevnih kalorij zaužili v obliki dodanega sladkorja, več kot dvakrat večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni v primerjavi s tistimi, pri katerih je dodani sladkor predstavljal manj kot deset odstotkov dnevnega energijskega vnosa.
»Sladkor spodbuja vnetja, zvišuje krvni tlak, poslabšuje vrednosti holesterola in moti uravnavanje glukoze, kar pomeni dvojni udarec za srce in trebušno slinavko,« opozarja dr. Yaranov.
Omenjena raziskava je udeležence spremljala 15 let. Pokazala je tudi, da se je tveganje za smrt zaradi bolezni srca povečevalo skupaj z deležem dodanega sladkorja v prehrani. Povezava je ostala prisotna ne glede na starost, spol, telesno dejavnost ali indeks telesne mase.
Ni vsak sladkor enak
Pri tem je pomembno poudariti, da kardiolog in omenjene raziskave govorijo predvsem o dodanih oziroma prostih sladkorjih. To ni enako sladkorjem, ki so naravno prisotni v nepredelanem sadju, zelenjavi in mlečnih izdelkih.
Med pomembnejše vire dodanega sladkorja sodijo sladkane gazirane in druge brezalkoholne pijače, pecivo, torte, sladoled, sladkarije, sladkani kosmiči in piškoti.
Kaj sploh je dodani sladkor?
Britanska fundacija za srce med proste sladkorje uvršča sladkor, ki je dodan živilom in pijačam, pa tudi sladkor v sadnih sokovih. Pri stiskanju sadja se namreč sladkor sprosti iz njegovih celic.
Takšni sladkorji pogosto prinašajo predvsem dodatno energijo, njihova hranilna vrednost pa je majhna. Zato zanje pogosto slišimo izraz »prazne kalorije«.
Prehrana, bogata z dodanimi sladkorji, je lahko tudi zelo kalorična. Dolgoročno lahko prispeva k pridobivanju telesne teže, to pa je povezano z večjim tveganjem za visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter nekatere vrste raka, opozarjajo pri Britanski fundaciji za srce.
Kje se skriva največ dodanega sladkorja?
Podatki britanske nacionalne raziskave o prehrani in prehranskih navadah kažejo, da dodani oziroma prosti sladkorji prihajajo iz številnih živil, ki so pogosto del vsakodnevne prehrane.
Med pomembnejšimi viri so:
- torte, piškoti, pecivo in vaflji (15 %), ki pogosto vsebujejo tudi veliko nasičenih maščob;
- marmelade, namazi, sirupi in dodani sladkor (14 %), kamor spada tudi sladkor, ki ga dodajate čaju ali kavi;
- brezalkoholne pijače (11 %), zato lahko z izbiro nesladkanih različic precej zmanjšate vnos sladkorja;
- čokolada (8 %), saj večina čokolad vsebuje precej sladkorja, tudi temna, čeprav ga ima praviloma manj kot mlečna ali bela;
- pivo, ležak in jabolčnik (7 %);
- sadni sokovi (6 %), pri katerih se s stiskanjem izgubi velik del vlaknin, zato je praviloma bolje zaužiti cel sadež;
- jogurti (4 %), predvsem sadni in aromatizirani, zato je lahko naravni jogurt boljša izbira;
- vložena zelenjava, omake in začimbe (4 %), saj lahko kečap, sladko-pikantne omake in nekateri vloženi izdelki vsebujejo presenetljivo veliko sladkorja.
Če želite zmanjšati njegov vnos, se zato ne osredotočajte samo na sladkarije. Smiselno je preveriti tudi deklaracije pijač, omak, kosmičev, namazov in drugih predelanih živil.
Koliko dodanega sladkorja je še priporočljivo?
Po britanskih priporočilih naj prosti sladkorji ne bi predstavljali več kot pet odstotkov energije, ki jo dnevno zaužijemo s hrano in pijačo.
Za odrasle to pomeni največ približno 30 gramov prostih sladkorjev na dan, kar ustreza približno sedmim kockam sladkorja.
Pri otrocih so priporočene največje dnevne količine nižje:
- otroci od 7. do 10. leta: največ 24 gramov oziroma približno šest kock sladkorja;
- otroci od 4. do 6. leta: največ 19 gramov oziroma približno pet kock;
- otroci od 2. do 3. leta: največ 14 gramov oziroma približno tri in pol kocke;
- enoletni otroci: največ približno 10 gramov oziroma dve in pol kocki sladkorja.
Za dojenčke, mlajše od enega leta, določena največja količina ni navedena, vendar njihove hrane in pijače ne bi smeli dodatno sladkati. Sladka živila in pijače naj bodo tudi v zgodnjem otroštvu na jedilniku čim redkeje.
Zaradi ene sladice ali sladkane pijače vam ni treba biti v skrbeh; pomembna je celotna prehrana. A dobro je, da smo pozorni, saj ravno sladkor, ki ga zaužijemo mimogrede in se skriva v pijačah ter predelanih živilih, lahko hitro poveča skupni dnevni vnos. Če želite poskrbeti za zdravje srca, je zato vredno preveriti ne le, koliko maščob zaužijete, temveč tudi, koliko dodanega sladkorja se vsak dan znajde na vašem krožniku in v kozarcu.
Vir: jutarnji.hr
