25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

10 resnic o mlečnih izdelkih

26. 11. 2010

Veliko nas ve, da imajo probiotiki pozitiven učinek na zdravje, veliko manj znano pa je to, da ne gre zgolj za navzočnost probiotičnih bakterij, temveč za njihovo število.

1. So bile opravljene kakšne raziskave kakovosti probiotikov, na podlagi katerih se lahko potrošnik lažje odloči za nakup?

Veliko raziskav je bilo že narejenih o navzočnosti probiotičnih bakterij v mlečnih izdelkih, tako pri nas kot v tujini. Težava pri masovni proizvodnji probiotičnih jogurtov je predvsem v tem, da mleko pustijo minimalno časa izpostavljeno probiotičnim bakterijam, po nekaterih predpisih le nekaj ur, tako da se jih razvije le toliko, da po veljavnih kriterijih izdelku lahko dajo naziv, da je probiotičen.

Poleg tega so problematični še nadaljnji postopki, ki omogočajo večjo obstojnost probiotičnega jogurta. To pa lahko dosežejo z obsevanji, visokimi temperaturami ali s kemično pasterizacijo. S temi postopki se uničijo bakterije in ustavijo vsi živi procesi v jogurtu.

Tudi pri nas so naredili študije na podlagi francoske AFSSA in angleške FSA, kjer so preverjali domače probiotične izdelke. Rezultati niso bili obetavni, saj so med devetimi izdelki našli le dva, pri katerih je bila verjetnost o obstojnosti probiotičnih bakterij. (vir: revija VIP)

2. Kakšni so učinki mlečnokislinskih bakterij na zdravje? Kaj pravijo klinične študije?

Danes je klinično dokazano, da probiotične bakterije zmanjšujejo pojavnost in trajanje driske ter še nekaterih drugih črevesnih bolezni, ki se pojavijo kot posledica zdravljenja z antibiotiki, pri kemoterapijah in v primerih laktozne intolerance.

Za vse druge bolezni, kjer naj bi mlečnokislinske bakterije ugodno delovale na zdravljenje, pa bo treba narediti še kar nekaj kliničnih raziskav, da bodo dokončno potrjene.

3. Je res, da se količina koristnih bakterij v probiotičnem jogurtu zmanjšuje? Potem izdelka, ki je v akciji (znižan) zaradi skorajšnjega izteka roka trajanja, ni smiselno kupovati?

Dejstvo je, da so probiotične kulture živi organizmi, ki se hranijo z mlekom oziroma mlečnim sladkorjem. Ko tega zmanjka, se proces fermentacije ustavi. Če jogurt skladiščimo kje na toplem, bomo kmalu opazili, da se pokrovček nekoliko napne.

Pri ugodni temperaturi tudi bakterije svoje delo opravljajo hitreje, stranski produkt pa je ogljikov dioksid. Torej bolj, ko gre izdelek h koncu z rokom, več bakterij je v njem. Težava pa nastane, ko bakterije porabijo vso razpoložljivo surovino, takrat kolonija bakterij v jogurtu odmre.

Zavedati se moramo, da je zelo preprosto in včasih veliko bolj pametno narediti jogurt kar doma. Fermentacijo lahko pustimo poljubno dolgo, da se bakterije razmnožijo, izdelek pa ni izpostavljen raznim umetnim postopkom, ki omogočajo daljši rok trajanja.

4. Je glede na 'umrljivost' bakterij v jogurtih bolj zanesljivo kot jogurt pojesti kapsulo prehranskega dopolnila s probiotiki?

Pri prehranskih dopolnilih oziroma kapsulah je problematičen sam postopek, saj morajo probiotične bakterije posušiti, kar pomeni, da je toplotni postopek večino bakterij uničil, nekaj malega se jih mogoče v črevesju obudi, kar pa je zanemarljivo iz vidika zdravja.

5. Najdemo koristne bakterije tudi v navadnem jogurtu?

Tudi navadni jogurt vsebuje bakterije, ki prav tako ugodno vplivajo na delovanje zdravega črevesja in mikroflore, vendar pa tu ne govorimo o probiotičnih bakterijah. Bakterije ne preživijo prehod v prebavni trakt, medtem ko pri probiotičnih jogurtih bakterije preidejo v črevo.

6. Da ne bi pretiravali; kolikšna je zgornja priporočena meja zaužitja probiotikov na dan (za odraslega človeka)?

Študije so pokazale, da moramo za probiotični učinek zaužiti najmanj milijon probiotičnih organizmov, saj skozi prehod skozi prebavni trakt ne preživijo vse. Kolikšna je zgornja meja, je zato težko govoriti.

7. Kakšna je razlika med jogurtom in kefirjem? Kaj je dodana vrednost kefirja?

Oba izdelka spadata med kultivirana mlečna živila, razlikujeta se le po vrsti in številu mikroorganizmov v mleku. Pri nastajanju kefirja imajo pomembno vlogo kefirna zrnca, ki so simbioza mlečnokislinskih kvasovk, ta pa povzročajo mlečnokislinsko in alkoholno vrenje. Nastanek jogurta pa omogočajo kulture živih mikroorganizmov oziroma bakterij, ki spadajo v več različnih rodov.

8. Poleg dolgega seznama pozitivnih učinkov na zdravje naj bi kefir zaviral nezdravo hrepenenje po hrani. Bo držalo? Kaj je še ključno izpostaviti pri njegovem vplivu na zdravje?

Ugoden vpliv kefirja na zdravje je že zelo zgodaj odkril nemški zdravnik dr. Ivochek. S kefirjem je zdravil dihalne poti, krče v želodcu, vnetje jeter, bolezni žolča, mehurja, zaprtje ter razna vnetja. Različne študije po svetu kažejo tudi na druge ugodne učinke.

9. V katerem življenjskem obdobju je najbolje piti kefir in koliko (priporočene dnevne vrednosti)?

Kefir je priporočljiv prav za vse starostne skupine v vseh obdobjih, saj je odličen napitek, ki vpliva na boljše počutje in zdravje. Nekatere bolezni, na primer trebušne bolezni, astma, čir, so izginile ob uživanju enega litra kefirjevega napitka na dan.

10. Kefir lahko uživajo tudi tisti, ki so preobčutljivi na mleko?

Kefir se lahko uporablja pri otrocih in ljudeh, alergičnih na mleko in mlečne izdelke, saj mlečne bakterije in kvasovke, ki sestavljajo kefirna zrnca, porabijo laktozo v procesu delovanja. Prav zaradi tega pojava je kefir kisel po okusu in hkrati osvežilen, tako da ga radi pijejo tudi ljudje, ki ne marajo mleka in mlečnih izdelkov.

Mito Šinkovec

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri