25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Medica - pijača bogov

12. 12. 2011

Ali veste, da prava medica ni prav nič povezana z žganjem? Za marsikoga, ki dolga leta živi v prepričanju, da je sadno žganje, ki ga zmešate s cvetličnim ali gozdnim medom, najboljša medica pod soncem, bodo naslednje vrstice pravo razočaranje.

Opojna pijača, ki so jo zaradi njenih božanskih ali bolje rečeno pijanskih lastnosti cenili že stari Egipčani, Babilonci, Grki in Rimljani, je v bistvu medeno vino.

Pridob­ljena je iz medu in vode z dodatkom različnih kvasovk, ki povzročijo alkoholno fermentacijo, pri kateri nastanejo alkohol in številne aromatične spojine. Te in pa dodatki različnih začimb, sadnih sokov in zelišč ter vrsta uporabljenega medu dajejo medici značilno aromo in vonj.

Naj vam torej povemo, da je medeni posladek z žganjem v bistvu medeni liker, ki vsebuje precej več alkohola kot prava medica, in vam zato v mrz­lih zimskih dnevih kaj hitro požene kri po žilah in vrne rdečico na lica!

Rojstvo božanskega nektarja

Različna ljudstva na vseh celinah so že od nekdaj cenila zdravilne in hranilne last­no­sti medu. Bil je dragocenost, sladilo in zdra­­vilo ter ena redkih surovin, iz katere so si stara ljudstva pripravljala okusno alkohol­no pijačo, ki so jo uporab­lja­li ob ver­s­­­kih obredih in drugih posebnih prilož­nostih.

Po mnenju mnogo strokovnjakov, ki se ukvarjajo z odkrivanjem izvora in zgodovi­ne posameznih vrst hrane, je medica naj­starejša alkoholna pijača sploh, saj so jo uži­­­­­­­­­­vali že v prazgodovinski časih, ko še niso poznali sladkorja.

Takrat je bilo edino sladilo med, ki so ga naši predniki z različni­­­­mi bolj ali manj domiselnimi in nevarnimi postopki kradli divjim čebelam. Drago­­ceni in dišeči plen so nato iz satja pretakali v posebne posode in vrče, ostanke pa iz­­pirali z vodo ter tako dobili sladko pijačo, ki je vel­­­jala za posebno poslastico.

Domnevajo, da je do nastanka prve me­di­­­­­­ce prišlo povsem slučajno, saj se je v enem takšnih medenih poskusov verjetno zgodilo, da so nekaj dragocenega napitka pozabili v posodi, kjer je čez čas pod vplivom kvasovk, ki so bile prisotne v medu, fermentiral. Del sladkorja iz medu se je spremenil v alkohol in druge aromatične spojine, ki so sladko vodno raztopino spremenile v okusno in dišečo pijačo z opojnimi lastnostmi.

Čez čas so ‘grešni pozabljiv­ci’ ugotovili, da je v posodi nastala zanimi­va pijača prijetnega vonja in okusa, ki jih lahko popelje v nova stanja zavesti. Darilo bogov. Kmalu je postala privilegij bogatih in izobraženih, vladarjev in duhovnikov ter vseh posvečenih slojev, ki so prek nje is­ka­li stik z božanskim in se v objemu omame povezovali z duhovi prednikov.

Kaj je medica?

Medica je v bistvu medeno vino, saj je pridobljena iz vodne raztopine medu, ki jo izpostavimo procesu fermentacije s kvasovkami. Te pretvorijo v medu prisotne sladkorje v alkohol, ogljikov dioksid in številne aromatične spojine, ki oblikujejo njen značilni okus.

Včasih so fermentacijo povzročale divje kvasovke, ki so bile prisotne v medu, kar pomeni, da so bile vse pomembnejše last­nosti in tudi kakovost medice odvisne pred­­­vsem od naravno prisotnih mikroorganizmov. Ker se je njihova sestava med vrenji močno spreminjala, so lahko proiz­vajalci iz istih sort medu ob popolnoma enakih postopkih dobili medice zelo različnih kakovosti in okusov.

Danes čebelarji in tudi drugi proizvajal­ci večinoma uporabljajo postopke vodene fermentacije, kjer gre za dodajanje prever­jenih vrst kvasovk, s katerimi lahko prido­bijo medico z želenimi lastnostmi. Tako fermentacijo medenega mošta večinoma povzročajo različni sevi vinskih kvasovk, predvsem tistih, ki se uporabljajo tudi pri proizvodnji belih in penečih vin.

Medena vina lahko glede na vsebnost nepovretega sladkorja prav tako kot vsa druga vina delimo na sladka in suha.

Če pustimo, da je proces fermentacije izveden do konca, se vsi v medu prisotni sladkorji pretvorijo v alkohol. Tako dobimo suho medico, ki vsebuje precej alkohola, in sicer kar do 17 volumskih odstotkov.

Pri proizvodnji sladke medice, ki ima v povprečju med 11 in 13 volumskimi odstotki alkohola, pa proizvajalci alkoholno fermen­tacijo prekinejo nekoliko prej, tako da del sladkorjev ostane nepovret, kar daje prijeten sladek okus.

Anja Janeš

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri