Poleg vitaminov, mineralnih in balastnih snovi se v sadju in zelenjavi skrivajo tudi t. i. sekundarne rastlinske snovi. Te so v glavnem odgovorne za obarvanje ter zelo koristne za naše zdravje. Preberite, zakaj bi moral biti vaš krožnik čim bolj pisan.
Zelena
Zelenjavne sorte, kot so brokoli, špinača, blitva in stročji fižol, vsebujejo veliko magnezija, kalcija in folne kisline. Te snovi med drugim podpirajo izgradnjo kosti in preprečujejo osteoporozo. Temna listna zelenjava (kot na primer krmni ohrovt) poleg vsega vsebuje tudi veliko luteina. Ta znižuje tveganje za pojav sive mrene.
Rdeča
V paradižnikih, rdeči papriki in lubenicah je likopen. Ta preprečuje Diabetes mellitus in zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja. Rdeče zelje, rdeče grozdje in jabolka se lahko za svojo barvo zahvalijo flavonoidom, ki delujejo protibakterijsko in znižujejo krvni pritisk.
Rumena
Karotenoidi, ki so obstojni tudi pri vročini, obarvajo korenje, buče in rumeno papriko. V kuhani zelenjavi je učinek karotenoidov večji, še posebej če zelenjavi dodate malce maščobe. Maščoba namreč olajšal absorpcijo karotenoidov v telesu. Karotenoidi delujejo antioksidativno – ščitijo na primer mrežnico oči pred poškodbami zaradi preveč ostre sončne svetlobe.
Od vsake barve nekaj
Sadje in zelenjava vsebujeta različne količine omenjenih snovi, zato je pomembno, da je vaša prehrana pestra in barvita.
Zapomnite si: bolj intenzivna je barva, več zdravih sestavin vsebuje. Najbolje je, da vedno kupujete le popolnoma zrelo sadje in zelenjavo.
Kupujte sezonsko
Narava je najboljši vir hranilnih snovi. Če je le mogoče, kupujte torej sveže, sezonske izdelke. Poleti natrgana solata vsebuje na primer trikrat več flavonoidov kot glave solate iz rastlinjakov. Najboljše pa se največkrat skriva tik pod lupino. Zato kar čim pogosteje jejte dobro oprano, neolupljeno sadje in zelenjavo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
