O razhudnikih je bilo zapisano že veliko dobrega in tudi slabega. A vsaka stvar v življenju ima dve plati. Informacije so tiste, ki omogočajo posamezniku svobodno izbiro med različnimi možnostmi. Kako pa na naše telo vplivajo razhudniki?
Povrtnina, ki spada v družino razhudnikov
V družino razhudnikov spada povrtnina, ki jo poznamo v Evropi približno 500 let: paradižnik, krompir, paprika in še nekatere manj znane vrste razhudnikov, npr. goji jagode, mehiški zeleni paradižnik in volčje jabolko ali fizalis. V to skupino spada tudi tobak.
Paradižnik, krompir in paprika so v Evropo prispeli šele po odkritju Srednje in Južne Amerike, v 16. stoletju, jajčevci pa so v Evropo prispeli iz Azije. Zapisi takratnih civilizacij kažejo, da so te rastline uporabljali le v okrasne namene, saj imajo prečudovite cvetove in plode, da pa za uživanje niso primerni.
Blagodejni za naše telo
Vsa našteta zelenjava je večkrat tedensko na naših mizah in vsebujejo veliko snovi, ki blagodejno vplivajo na naše telo:
- likopen, ki je učinkovit antioksidant,
- betakaroten,
- veliko vitaminov in mineralov.
Poleg naštetih snovi razhudniki vsebujejo tudi alkaloide. To so organske spojine, ki vsebujejo dušik in so največkrat bazične narave. Večina je škodljivih.
Najbolj znani alkaloidi: kokain, kodein, morfin, kofein, strihnin, nikotin, atropin in alkaloidi, ki jih najdemo v vsakdanji kuhinji, tomatin (paradižnik), kapsaicin (paprika), solanin in solanidin (krompir, jajčevci).
Učinki kokaina in morfina na naše telo so znani. Količine alkaloidov v paradižniku, papriki in krompirju so relativno nizke, kljub vsemu pa preobremenijo jetrni metabolizem.
V našem organizmu obstaja zelo učinkovita spojina glutation, ki ima ogromno funkcij, bistvena pa je vzdrževanje oksidativnega ravnotežja – da ščiti celice in tkiva pred napadi kisikovih reaktivnih zvrsti (prostimi radikali).
Glutation je po potrebi tudi izredno dober razstrupljevalec organizma. Kadar je vnos škodljivih snovi povečan, takrat glutation ne more opravljati svoje prvotne funkcije – razbohotijo se prosti radikali in začenja se degeneracija tkiv, počasi nastajajo nam znane civilizacijske bolezni.
Pica iz pirine moke z rdečo kremo
Sestavine:
- 500 g polnovredne pirine moke
- 250 g naravnega seitana
- 150 g riževega sira (MozaRisella)
- 1,5 žličke kvasa
- 1 žlička javorovega sirupa
- tekoči kvasni izvleček
- rdeča krema*
- olivno olje
- origano
- sol
- po želji: gobe, olive, kapre, rukola
Priprava:
V 3 dl tople vode raztopimo kvas, dodamo javorjev sirup ter vzhajamo približno 15 minut. Žličko soli raztopimo v malo vode.
V posodo za pripravo testa vsujemo moko, primešamo vzhajan kvas in raztopljeno sol (po želji tudi malo olivnega olja). Mešanico zgnetemo v testo in pustimo še nekaj časa vzhajati.
Nekaj žličk kvasnega namaza raztopimo v olivnem olju. Testo razporedimo po pekaču, na katerega smo položili papir za pečenje. Namažemo ga s kvasnim namazom in rdečo kremo ter začinimo z origanom.
Seitan, narezan na tanke rezine, razporedimo po celotni površini, dodamo gobe in posujemo z naribanim riževim sirom.
Po želji dodamo olive in kapre, po peki pa pico lahko obložimo še s svežo rukolo. Pico pečemo na 250 stopinj v vlažni pečici, približno od 20 do 25 minut.
*Rdeča krema je zelenjavna omaka, ki ima podoben okus kot paradižnikova omaka. Pripravljena je iz korenja, pora/čebule, jabolk in rdeče pese.
Za revijo Lisa napisala Karin Ziherl
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
