Na turoben jesenski dan ni lepšega kot krožnik tople, domače juhe. Tradicionalna ukrajinska kapusta, ki jo babice pripravljajo že generacije, je bogata z zelenjavo in vlakninami, ki podpirajo prebavo ter poskrbijo za dolgotrajnejši občutek sitosti. Preverite, kako jo pripraviti.
Ko se dnevi skrajšajo, zunaj pa dežuje in temperature vztrajno padajo, se še posebej prileže krožnik tople, domače juhe. Takšne, ki prijetno pogreje, nasiti in obenem poskrbi za dobro počutje. Prav takšna je tradicionalna ukrajinska zeljna juha, imenovana kapusta, ki jo ukrajinske babice pripravljajo že desetletja. Poleg bogatega okusa jo odlikujejo tudi hranljive sestavine, predvsem zelenjava, stročnice in žita, ki telesu zagotavljajo dragocene vlaknine.
Tradicionalna juha, ki ima posebno mesto v ukrajinskih družinah
Medtem ko zeljno juho marsikdo povezuje predvsem z različnimi shujševalnimi dietami, ima ta jed v ukrajinski kulinariki povsem drugačen pomen. Je simbol domačnosti, družinske tradicije in topline, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
V številnih ukrajinskih družinah je zeljna juha nepogrešljiv del prazničnih kosil in družinskih srečanj. Recepti se pogosto prenašajo od babic na mlajše generacije, pri čemer natančne količine niso vedno zapisane. Sestavine se dodajajo po občutku, okus pa se prilagaja med kuhanjem.
Beseda kapusta v ukrajinščini sicer pomeni zelje, različice zeljnih juh pa se med družinami in pokrajinami razlikujejo. Ena od tradicionalnih različic, imenovana kapusnjak, temelji predvsem na kislem zelju, medtem ko recept, ki ga predstavljamo tokrat, združuje sveže in kislo zelje, zelenjavo, stročnice, žita ter nekaj slanine za bogatejši okus.
Prav ta kombinacija ustvari prijetno gosto, aromatično in nasitno juho, ki je kot nalašč za hladne jesenske dni.
Odlična izbira za zdravo prebavo, močan imunski sistem in vitko linijo
Ena največjih prednosti te juhe je njena vsebnost prehranskih vlaknin. Zelje, korenje, stročnice in bulgur oziroma ajdova kaša so živila, ki prispevajo k njihovemu dnevnemu vnosu.
Prehranske vlaknine imajo pomembno vlogo pri uravnavanju prebave, saj pomagajo pri rednem odvajanju blata in podpirajo normalno delovanje črevesja. Nekatere vrste vlaknin so tudi hrana za koristne črevesne bakterije, zato lahko prispevajo k zdravemu črevesnemu mikrobiomu.
Poleg tega vlaknine povečajo volumen obroka in pripomorejo k daljšemu občutku sitosti. V kombinaciji z vodo, ki je je v juhi veliko, tako dobimo obrok, ki prijetno nasiti, ne da bi morali posegati po velikih količinah hrane. Ravno zaradi tega je zeljna juha super izbira za vse, ki hujšajo.
A vlaknine niso edina prehranska prednost te tradicionalne jedi.
Zelje je dober vir vitamina C in vitamina K, vsebuje pa tudi različne rastlinske spojine z antioksidativnim delovanjem. Vitamin C prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema, vitamin K pa ima pomembno vlogo pri normalnem strjevanju krvi in ohranjanju zdravih kosti.
Korenje juho obogati z beta karotenom, ki ga telo lahko pretvori v vitamin A. Ta je med drugim pomemben za ohranjanje normalnega vida ter delovanje imunskega sistema.
Pomembno vlogo imajo tudi stročnice, ki poleg vlaknin zagotavljajo rastlinske beljakovine in nekatere minerale. Bulgur ali ajdova kaša prispevata dodatne kompleksne ogljikove hidrate, zato je juha še bolj nasitna.
Ker se zelenjava kuha v jušni osnovi, del hranil, ki med kuhanjem preidejo v tekočino, ostane v jedi. Vsebnost nekaterih toplotno občutljivih vitaminov, zlasti vitamina C, pa se med daljšim kuhanjem zmanjša.
Juhi se na koncu doda tudi kislo zelje, ki prispeva še delež probiotikov. Slednji pripomorejo k zdravi črevesni mikrobioti in tako še dodatno ugodno vplivajo na prebavo.
Recept: tradicionalna ukrajinska zeljna juha (kapusta)
Sestavine za približno 10 porcij:
- 4 rezine slanine
- 1 srednje velika čebula
- 2 srednje velika korenčka
- 1 srednje velika glava svežega belega zelja (približno 1,1 kg)
- ½ čajne žličke soli
- ½ čajne žličke mletega črnega popra
- 2 žlici gladke pšenične moke
- 1,9 litra piščančje jušne osnove z manj soli
- 90 g bulgurja ali 85 g ajdove kaše
- 1 pločevinka kuhanega črnookega fižola ("black-eyed peas", približno 240 g odcejenega fižola)
- približno 300 g odcejenega kislega zelja
Priprava:
- V večji lonec z debelim dnom položimo rezine slanine in jih na srednje nizkem ognju pečemo približno 10 do 12 minut, da postanejo hrustljave. Med peko jih enkrat obrnemo. Nato jih preložimo na krožnik, obložen s papirnato brisačo, in pustimo, da se ohladijo. Maščobo, ki se je izločila med peko, previdno odlijemo in shranimo, v loncu pa pustimo približno 2 do 3 žlice.
- Pripravimo zelenjavo. Čebulo razpolovimo in narežemo na debelejše rezine, korenje olupimo in nasekljamo, zelju pa odstranimo trdi kocen ter preostanek narežemo na tanke trakove. Zelenjavo stresemo v lonec z maščobo od slanine in jo na srednje nizkem ognju med občasnim mešanjem pražimo približno 13 do 15 minut. Čebula naj postekleni, zelje pa se nekoliko zmehča. Začinimo s soljo in poprom ter zelenjavo začasno preložimo v večjo skledo.
- Pripravimo osnovo za juho. V lonec dodamo 2 žlici prihranjene maščobe od slanine. Vmešamo moko in jo med nenehnim mešanjem pražimo približno 2 do 3 minute, da rahlo pozlati in zadiši. Postopoma prilijemo približno 240 ml piščančje jušne osnove in ves čas mešamo z metlico, da ne nastanejo grudice. Nato postopoma prilijemo še preostalo osnovo in mešamo, dokler ne dobimo gladke tekočine.
- Juho počasi kuhamo. Ohlajeno slanino narežemo na manjše koščke in jo skupaj s prepraženo zelenjavo vrnemo v lonec. Dodamo bulgur ali ajdovo kašo in vse skupaj zavremo. Nato zmanjšamo ogenj, lonec pokrijemo in juho pri rahlem vrenju kuhamo približno 30 minut oziroma toliko časa, da se zelje in žito zmehčata, juha pa nekoliko zgosti.
- Dodamo stročnice. Kuhan fižol odcedimo, po potrebi speremo pod tekočo vodo in ga dodamo juhi. Kuhamo še 2 do 3 minute, da se dobro segreje.
- Postrežemo s kislim zeljem. Vročo juho razdelimo v skodelice ali globoke krožnike. Vsaki porciji dodamo približno 2 žlici odcejenega kislega zelja in takoj postrežemo. Kislo zelje je najbolje dodati tik pred postrežbo, saj tako ohrani prijetno čvrstost in svežo, kiselkasto noto.
Kapusta je odlična tudi za pripravo vnaprej. V nepredušno zaprti posodi jo lahko v hladilniku hranimo do tri dni, v zamrzovalniku pa do tri mesece. Pred shranjevanjem jo hitro ohladimo.
Tradicionalna ukrajinska kapusta dokazuje, da za okusen in hranljiv obrok ne potrebujemo zapletenih sestavin. Nekaj preproste zelenjave, stročnic, žit in potrpežljivosti med kuhanjem zadostuje za juho, ki nas prijetno pogreje, nasiti in popestri jesenski jedilnik. Prav zato ni presenetljivo, da se recept zanjo v številnih družinah ohranja že več generacij.
Vir: eatingwell.com