Ob spremljanju dogodkov po svetu lahko občutimo tesnobo, strah, žalost in mnoge druge neprijetne občutke. Psihologi svetujejo, kako si lahko pomagamo.
Pred dobrim letom in pol smo z napetostjo spremljali pričetek vojne med Rusijo in Ukrajino. Ob tem smo na raznih portalih, družbenih omrežjih in v tiskanih medijih lahko videli grozovite fotografije, prebrali srce parajoče zgodbe in zaskrbljeno sledili dogajanju.
Danes nas lahko spremljajo podobni (ali celo bolj intenzivni) občutki, ko smo priča spopadu med Palestino in Izraelom.
"Ljudje se soočajo z bolečino, ko spremljajo dogajanje, če se obrnejo stran, pa imajo občutek krivde," je za portal teenvogue.com povedala psihologinja dr. Hala Alyan. Ob tem dodaja, da so občutki lahko še posebej intenzivni, če smo kulturno ali družinsko povezani s Palestino ali Izraelom.
Tudi profesorica klinične psihologije, dr. Erika Felix, se strinja, da lahko že ob spremljanju dogajanja, tudi, če smo daleč, občutimo cel spekter neprijetnih občutkov. "Fotografije v medijih, zlasti na družbenih medijih, lahko povzročajo anksioznost, depresijo, nespečnost in druge težave. Ko se enkrat te fotografije vtisnejo v naš spomin, jih bomo težko kar pozabili ali ignorirali," je pojasnila.
Razumljivo je, da želimo biti obveščeni o dogajanju in da po spletu iščemo razne informacije. Vendar zaradi tega lahko zelo hitro naletimo na zelo tragične ali nasilne vsebine. Slednje na nas vplivajo veliko bolj, kot se sprva zdi.
Strokovnjaki za duševno zdravje so delili nekaj nasvetov, kako lahko zaščitimo svoje duševno zdravje in hkrati ostajamo informirani o dogajanju.
Spremljanje takšnih vsebin lahko pripelje do izgorelosti
"Vse svoje spomine shranjujemo v možganih - prigode iz šolskih dni, družinska srečanja, zmenke iz mladosti. Take spomine lahko 'potegnemo iz svojega arhiva', ko si tega želimo. Ko pa naletimo na vsebine, ki nas močno pretresejo ali prizadenejo, ob tem naše telo sprosti veliko stresnih hormonov. Nad temi spomini nimamo tako velikega nadzora in se lahko neprestano pojavljajo v naših mislih," pravi dr. Felix.
Ob tem strokovnjaki dodajajo, da izpostavljenost takim vsebinam lahko poslabša simptome posttravmatske stresne motnje (PTSM).
Seveda samo videti fotografije travmatičnega dogodka ni enako, kakor če bi ga doživeli. A ravno zato, ker 'le' opazujemo, so lahko prisotni še intenzivnejši občutki krivde, sramu in nemoči.
"Spremljanje takih dogodkov je lahko težko za vsakogar. Lahko občutimo močno sočutje do ljudi, ki so v vojno vpleteni. Počutimo se lahko nemočni. V kolikor se s temi občutki ne znamo soočati, lahko pride tudi do preobremenjenosti, celo izgorelosti," pojasnjuje dr. Alyan.
Raziskave kažejo, da so takšne vsebine še posebej obremenjujoče za mlajše ljudi.
Kako si lahko pomagamo?
Prepoznavanje občutkov
"Najtežje je prepoznati, kako takšne vsebine vplivajo na nas. S porastom družbenih in digitalnih medijev smo se navadili, da smo nenehno izpostavljeni vznemirljivim vsebinam, zato včasih sploh ne opazimo, če nas je nekaj razburilo ali vznemirilo. Zato je pomembno, da se večkrat ustavimo in se zavestno vprašamo, kako se počutimo," svetuje psihologinja dr. Alfiee Breland-Noble.
Ob tem dodaja, da je dobro, da smo pozorni na znake preobremenjenosti, kot so:
- Težave s spanjem ali nočne more;
- Nenehno razmišljanje o enakih tematikah, na katere nimamo vpliva;
- Spremembe v apetitu;
- Težave s spominom oziroma nenadna pozabljivost;
- Težave s koncentracijo.
Zdrav odnos do medijev
Poslanstvo medijev je, da informirajo o dogajanju. Včasih pa so informacije lahko obremenjujoče. Zato je pomembno, da sami prepoznamo pri sebi, kaj je tisto, kar nas najbolj vznemiri.
Strokovnjaki svetujejo, da si redno jemljemo "odmor" od družbenih in drugih medijev. Vsaj kakšno uro na dan izklopite internet, se odpravite v naravo ali si vzemite čas za hobije, ki vas sproščajo.
Dr. Felix priporoča, da informacijam o vojni niste izpostavljeni neprestano. "Določite si točen čas v dnevu, ki ga boste namenili predelovanju informacij o vojni - idealno je, da ta čas ni tik pred spanjem. Dobro je, da informacije poiščete pri verodostojnih medijih in ne na družbenih omrežjih."
Premišljeno sodelovanje
Pogosto se dogaja, da se po družbenih omrežjih širijo nepreverjene, celo škodljive informacije, ki lahko povzročajo še več zmedenosti, negotovosti in vznemirjenja.
Če imate tudi sami potrebo po tem, da bi delili vojne vsebine, to počnite premišljeno. Delite le preverjene informacije, za katere ste sami prepričani, da držijo.
Podpora bližnjih
O svojih stiskah in občutkih se pogovorite z bližnjimi, ki vas bodo razumeli in vam pokazali, da niste sami. Tako boste lažje predelali vaše notranje stanje in poiskali načine, kako si lahko pomagate.
V kolikor opažate, da vam pogovor z bližnjimi ne pomaga, se pogovorite s strokovno usposobljenimi ljudmi, npr. psihologom ali psihoterapevtom.
Nemogoče je, da bi se povsem izolirali od dogajanja. Vseeno pa obstajajo načini, da se s svojo stisko lažje soočimo in zaščitimo svoje duševno stanje.
Vir: teenvogue.com
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
