Poznam nekaj mladih in visoko izobraženih žensk, ki so pred kratkim postale mamice.
V partnerje so bile močno zaljubljene, ena od njih je pustila izredno dobro plačano delo v Novi Zelandiji, da bi se vrnila nazaj v domovino, ker je izbrala ljubezen namesto kariere.
Kaj je skupno tem in številnim drugim mladim mamicam, o katerih danes razmišljamo?
Vse te čudovite dame imajo vzorec, ki so ga dobile od svojih staršev, predvsem očeta, da morajo študirati, se specializirati, biti agresivno ambiciozne in si ustvarjati kariero. Vse drugo je postranskega pomena, saj bo zgolj izobrazba omogočila finančno neodvisnost, prek katere bodo lahko same upravljale svoje izbire. No, tako vsaj so menile, preden so se zaljubile.
Se zgodi udarec Amorjeve puščice, ljubeča zaslepljenost naše današnje dame vodi v to, da se ji prepustijo in oblikujejo družinico. S partnerjem se na tej stopnji še razumeta, se podpirata, izmenično ponoči vstajata in previjata otročka, ga občudujeta in sta raznežena. A zjutraj mož odide delat, ostanejo same z dojenčkom.
V veliki meri naše dame izberejo za partnerje tudi izobražene in ambiciozne moške, ki imajo zahtevne službe, ki znajo zelo pogosto trajati tudi v pozno popoldne ali večer. On pride domov k svoji dragi in otročku iz službe po desetih do dvanajstih urah zahtevnega dela in se sicer trudi razbremeniti ženo glede skrbi za otroka, a kaj ko ima pri tem zgolj urico časa, saj mora otrok ob določeni uri že v posteljo. In tako se vrtijo dnevi in meseci.
Mlada mamica tuhta v samoti vsakdana, ko otrok spi, da ni ravno srečna. Kje so njene sanje o karieri, dobro plačani službi, o druženju in potovanjih? Kje je njena neodvisnost, ko se je odločila, da odide za nekaj dni ali dober teden na sončno obalo ali v tuje dežele, pa je pri tem ni nič oviralo?
Že dolgo ni bila v družbi drugih ljudi, razen mamic, ki tako kot ona potiskajo pred seboj vozičke s svojim podmladkom in se vsakodnevno videvajo v bližnjem parku. Zdi se ji, da v svojih sposobnostih in znanju nazaduje, boji se, kako bo kdaj v bodoče bila primerna za delovno pozicijo, za katero je poprej dolga leta študijsko garala in se nato dokazovala na delovnem mestu. Ima občutek, da se izgublja v svoji biti, da je zgolj ena velika dojka za zadovoljevanje potreb otroka, sebe kot ženske pa ne spozna več. To jo frustrira in dela nesrečno.
Ker ob sebi nima opore in prostega časa moža, ker ta gara, da bi svoji družinici omogočil primeren standard, na katerega je bila prej tudi navajena njegova draga, je jezna na njega, ker se ji zdi, da je povsem sama za vso skrb za dojenčka, izčrpana od pleničk, joka, stekleničk, slinčkov in prebiranja grozljivih zgodb drugih na raznih internetnih forumih. Postaja zagrenjena in nesrečna, globoko žalostna in vedno bolj od moža zahteva nemogoče, vsaj v danem trenutku. On ne more pustiti te službe, saj tudi on gradi kariero, ker je ambiciozen in želi prinesti domov nekaj denarnih sredstev, kot to ona tudi pričakuje. Ja, negativni začarani krog se žal takole gradi.
Rešitev?
Draga mamica, vedi, da tvoj čas še pride. Odločila si se za ljubezen, otroka in družino. To resda zahteva svoj čas, energijo in razumevanje, obenem pa je preverjeno dejstvo, da vsi otroci tudi odrastejo oziroma niso več v celoti odvisni od mame.
Neguj svoje znanje tudi, ko se ti zdi, da je vse brez veze, bodi v toku s svojo profesijo, neguj stike s sodelavci ali kolegi, bodi kreativna v iskanju dodatnega znanja.
Svoje ambicije in želje lahko uresničiš, mogoče ne takrat, ko ti to hočeš, temveč takrat, ko situacija dozori. Vedno obstajajo rešitve in poti, kako sebe realizirati, poleg partnerstva in materinstva. Sem tudi sama to (pre)živela.
Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok. Iz revije Lisa.
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite na tel.št. 031 666 168. Več na www.svetovalnica.si.
Preberite še: Ne želim si postati mama! Je to v redu?
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"