Marsikatera ženska ali punca doživlja, da se z mamo ne razumeta in si nista naklonjeni, ne čutita sprejetosti, ampak jezo, celo prezir in krivdo, pod katerimi se skrivata žalost in strah.
Žalost pred lastno nesprejetostjo in nesprejemljivostjo, ki včasih meji že na obup, ki ga je zapustilo upanje, da bo kdaj bolje in drugače.
Krivda, ki jo izražata v ostrih dialogih napadov in obramb.
Prezir in nespoštovanje do lastne mame je ubesedeno z ostrimi in bolečimi besedami poniževanja.
Kaj je bilo prej: kokoš ali jajce?
Mama hčerki ni znala nuditi tistega, kar je potrebovala, zato je hčerin odnos posledica maminega odnosa do nje, ali je hčerka takšna, da je ne ceni, ali pa se ji je v življenju kaj hudega zgodilo, da ne more spoštovati lastne matere? Zagotovo drži prvo.
Nezavedna in zato nerazrešena čutenja, zapleti in travme, ki jih je mama podedovala od svoje mame, ta pa od svoje in tako nazaj, se nemo prenašajo iz generacije v generacijo, ne da bi mame in hčerke zavestno vedele, kaj se dogaja v njihovih odnosih.
Tako mama svoje nezavedne vsebine iz dni, ko je bila ona še čisto majhna in nebogljena, njena mama pa izgubljena v novi materinski vlogi, prenaša zdaj na hčerko. Tako prek nje zadovoljuje svoje neizpolnjene potrebe po sprejetosti, ljubljenosti in upanju po pristnem odnosu in jo zato postavi v središče svojega sveta.
V tem primeru gre za zlorabo otroka, saj mama svojo hčer izrabi za zadovoljevanje svojih neizpolnjenih potreb, zato ne more v polnosti zadovoljevati njenih, kar je krivica za otroka, pa tudi pomembna sestavina samopodobe, ki seveda negativno vpliva na sam razvoj hčerkine osebnosti.
Brez mame tudi njen svet ne obstaja
Hčerka opisane mame bo vedno imela občutek, da mora za mamo čustveno poskrbeti, temu se ne odreče, saj jo nujno potrebuje za lastno preživetje. Brez mame tudi njen svet ne obstaja.
Tako bo pridna deklica, ne bo se jezila in bo zelo občutljiva glede maminega počutja. Če bo zbolela, bo zanjo skrbela, če bo imela težave v službi, jo bo želela potolažiti ali biti fizično prisotna. Ko bo morala iti na počitnice ali v šolo v naravi, bo tja težko odšla, če bo šla, pa jo bo zelo pogrešala. Tako bo nezavedno mami dajala občutek, da je dobra mama.
Lahko pa bo hčerka z njo manipulirala, izsiljevala nakup igrač, oblačil, ne bo pospravljala sobe, bo uporniška z namenom, da mamo prebudi in ji dokaže, da ne bo skrbela za njen notranji svet, in ji s tem sporoča, da mora ona poskrbeti za njenega. Na ta, obratni način od prvega ji prebuja občutke lastne nemoči in izgubljenosti.
Če se bo hčerka med rastjo in razvojem še naprej upirala, jo bo mama obsipavala s krivdo, da do nje ni spoštljiva, da jo zaradi nje boli glava ali želodec, da se zaradi nje ne more sprostiti, si vzeti časa zase. Ali pa jo bo navidezno prezirala in podila stran od sebe.
To je mehanizem, ki vodi do prezira hčerke do mame.
Tako mama zavrže svoje materinstvo
In živi v nesreči razočarane ženske, hčerka pa v lastni nesreči zaradi nesrečne mame, ki to ni.
Če bo deklica, ki odrašča in še naprej prevzema vlogo pridne hčerke, ob prvih znakih samostojnosti težko šla v svet, bo mama veliko zbolevala, jo kar naprej potrebovala, klicala, ljubosumna bo na njene fante, ne bo se mogla pristno veseliti diplome, prve službe, ker je v službi želje, da poskrbi za njene neizpolnjene potrebe in da je ne izgubi, da ne odide iz njenega nepotešenega čustvenega sveta.
Hčerka se lahko zaplete v njeno nezavedno manipulacijo in vse življenje ostane pridna in ustrežljiva hčerka, pri čemer zanemari svoje potrebe in svoj pravi jaz, hkrati pa ob najmanjših vzgibih, da se postavi mami po robu, doživlja težke občutke krivde in izdajstva, kar jo še bolj veže v odnos z njo.
Tu je na potezi mama, da se sooči s svojo notranjostjo, saj hčerki s tem dela krivico in ji reže krila svobode, kar pa ni namen materinstva.
Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
