Ljudje lažejo iz najrazličnejših razlogov in nekateri to počnejo celo vsak dan. Če nekdo izve, da so mu lagali, običajno občuti negativna čustva, kot sta jeza ali žalost. Ena stvar, ki je o laganju ni dobro razumljena, pa je, kakšne so psihološke posledice laganja za lažnivca.
V družbi laganje velja za nemoralno vedenje, zato lahko laganje pri lažnivcu povzroči negativna čustva, vendar ta proces ni dobro razumljen.
Nova študija o tem, kako laganje vpliva na samozavest
Nova študija, ki je zdaj objavljena v The British Journal of Social, se je osredotočila na psihološke posledice laganja za lažnivca (Preuter in sodelavci, 2023).
Študijo, ki jo je najprej napisala znanstvenica Sanne Preuter iz mesta Twente v Enschedeju (Nizozemska), so sestavljali štirje različni poskusi, ki so privedli do petih zanimivih novih spoznanj o laganju.
Preberite še:
- To je najbolj sproščujoča pesem na svetu, ki lahko zmanjša anksioznost za 65 odstotkov (Poslušajte!)
- Nekdanja FBI agentka razkriva: "Če ste pozorni na TE znake, lahko nemudoma prepoznate, da vam nekdo laže"
1. Laganje znižuje samozavest in vodi v več negativnih čustev
Osnovna hipoteza študije je bila, da ker se laganje šteje za nemoralno, lahko pri lažnivcu povzroči nižjo samozavest in negativna čustva.
Prvi del študije je bil spletni eksperiment, v katerem so morali prostovoljci brati o različnih sebičnih (npr. laganje o strokovnem znanju na razgovoru za službo) in drugih (npr. laganje o všečnosti nove obleke, ki jo je kupil prijatelj) dilemah.
Prostovoljci so morali odgovoriti, ali so zadnjič, ko so bili v podobni situaciji, lagali ali govorili resnico. Poleg tega so z vprašalniki ugotavljali samopodobo prostovoljcev in štiri negativna čustva (živčnost, obžalovanje, nelagodje in nezadovoljstvo).
Rezultati so razkrili, da je za egocentrične dileme lagalo 41,6 % prostovoljcev. Pri dilemah, osredotočenih na druge, jih je 45,5 % lagalo. Tisti, ki so lagali, so imeli bistveno nižjo samopodobo in bolj negativno kot tisti, ki so povedali za obe vrsti dilem.
2. Samo spominjanje laži je dovolj za znižanje samospoštovanja
V eksperimentu dva je bila uporabljena podobna zasnova, vendar so bile v tem delu raziskave predstavljene dileme. Namesto tega so se morali prostovoljci sami domisliti preteklih dilem, ki so jih imeli.
Prosili so jih, naj si izmislijo situacije, v katerih so lagali, ali situacije, v katerih so se odločili povedati resnico.
Rezultati so bili jasni: prostovoljci, ki so se spomnili situacije, v kateri so lagali, so imeli nižjo samozavest in manj pozitivnih čustev kot ljudje, ki so se spomnili situacije, v kateri so povedali resnico.
Ljudje, ki so lagali, so se počutili manj pozitivno kot tisti, ki niso lagali.
3. Ljudje lažejo več o sebi kot o drugih
V tretjem poskusu so znanstveniki želeli ponoviti ugotovitve prvih dveh poskusov z uporabo raziskovalnega pristopa. Prostovoljce so prosili, naj en dan spremljajo vse svoje laži. Prosili so jih tudi, naj zapišejo svoje laži in motive za laganje.
Na splošno je 22,1 % prostovoljcev izreklo sebično laž, 8,2 % drugačno usmerjeno laž, 69,7 % pa ni lagalo. Ljudje, ki so lagali, so se počutili manj pozitivno kot tisti, ki niso lagali.
4. 22 % ljudi laže vsak dan, 19 % pa jih laže
V četrtem in zadnjem poskusu je bil uporabljen longitudinalni pristop. Prostovoljci so morali pet dni spremljati njihovo laganje in samozavest.
Rezultati so pokazali, da je med ljudmi veliko razlik glede tega, koliko lažejo. 22 % ljudi je poročalo, da so lagali vsakega od petih dni, 19 % pa je dejalo, da v nobenem od petih dni niso rekli niti ene laži
5. Laganje zniža samospoštovanje ne dneve, ko je izrečena laž
V četrtem poskusu so znanstveniki lahko ponovili ugotovitve prejšnjih poskusov, da je bilo laganje povezano z nižjo stopnjo izrečene laži. Poleg tega so pet dni analizirali med laganjem in samozavestjo.
Ko je nekdo lagal, je bilo njegovo samospoštovanje nižje kot prej. To kaže, da ljudje, ki lažejo, na splošno nimajo nizkega samospoštovanja, ampak da dejanje laganja zmanjša samospoštovanje.
Zaključek
Ljudje so na splošno precej slabi pri odkrivanju laži. A kot kaže študija, tudi če laž ostane neodkrita, bo imela za lažnivca negativne posledice.
- Rezultati študije so bili kristalno jasni: Laganje povzroča slabo počutje ljudi in znižuje njihovo samozavest.
Čeprav se morda zdi lahka rešitev za neprijetno situacijo povedati prijatelju, da je njihova grozljiva nova obleka videti odlično, ni dobro redno lagati, če se želimo dobro počutiti.
Resnica morda boli, vendar je včasih boljša možnost za dolgoročno psihično dobro počutje.
Vir: Preuter, S., Jaeger, B. in Stel, M. (2023). Posledice laganja na samozavest in afekt lažnivca.
Preberite še: Ko laž ne pozna meja: 6 načinov, s katerimi vas lažnivec prepriča, da mu verjamete
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"