"Vedno me je bilo strah sobotnih juter. Namesto, da bi lahko jaz in sestre dlje spale in bile malo proste od šole, smo bile od zgodnjega jutra zaposlene z opravili. Nismo dobile zajtrka, dokler nismo končale. To je bilo eno od pravil moje mačehe."
Opozorilo: besedilo vsebuje nazorne opise zlorabe.
"Neko soboto sem se prebudila zelooo lačna. Skušala sem ignorirati kruljenje mojega želodca, vendar nikakor ni šlo. Mačeha je bila v sosednji sobi. Pomislila sem, da lahko potiho na hitro smuknem v kuhinjo in nekaj prigriznem. Res sem se odpravila v kuhinjo in otrpnila, ko sem za sabo zaslišala korake. Našla me je.
V naslednjem trenutku me je zvlekla v dnevno sobo in pretepla s pasom. Potem je zmešala vodo in poper. Vpila sem in se opravičevala ter skušala pobegniti, vendar je bila dovolj močna, da me je hkrati držala in mi v oči zlila mešanico s poprom.
Takšne vrste zlorab so bile v naši hiši nekaj običajnega in redno na sporedu, odkar se je očka poročil s svojo tretjo ženo.
Svoje prave mame nisem poznala - ne spomnim se njenega obraza niti glasu. Po hiši sem že večkrat iskala njene slike ali karkoli njenega, vendar nisem našla ničesar. Kot, da ne bi niti obstajala. Vse, kar vem o njej, je to, kar mi je povedal moj oče: nista bila kompatibilna, zato sta šla narazen. Takrat sva bili s sestro še zelo mladi in mama je bila noseča s tretjim otrokom. Tudi dojenček (moja sestra) je kmalu po ločitvi prišel živet k nam.
Kmalu za tem se je oče ponovno poročil in imel sina z drugo ženo. Vsi so mu posvečali veliko več pozornosti kot nam trem.
Očeta ni bilo veliko doma: ali je bil na službenih potovanjih, ali pa je ostajal zunaj pozno s prijatelji. Prva mačeha se je večino časa ukvarjala s svojim pravim sinom, nas 3 pa je zanemarjala.
A najhuje je šele prihajalo ...
Njegova druga žena je umrla za rakom in oče se je poročil še tretjič. Takrat je vse postalo zelo zelo hudo.
Sprva je bila njegova nova žena do nas prijazna in nam je pogosto kupovala darila. Ni bila ves čas nesramna do nas. A ni trajalo dolgo, preden se je pokazala njena temna stran.
Razjezila se je zaradi najmanjše stvari in si izmišljevala nore kazni, če se stvari niso odvile natanko tako, kot je ukazala. Obtožila me je, da ji kradem in mi rekla, da mi mora pokazati, kako delajo s tatovi. Mlajšo sestro je razglasila za zlobno in najela razne duhovnike, da so na njej izvajali eksorcizem. Sama jo je tepla, da iz nje izžene zlobne duhove. Moja starejša sestra, ki je bila takrat stara 12, je bila prisiljena nositi prevelika oblačila, ker se je njeno telo pričelo razvijati in je morala zakriti vse obline.
Moje življenje je postalo nočna mora. Mačeha me je ob najmanjšem sporu ali nasprotovanju z glavo udarila ob steno in me čustveno poniževala. Govorila mi je, da nisem lepa, da sem previsoka in me noben moški nikoli ne bo maral.
Po osnovni šoli se je pokazala priložnost, da med šolanjem živim v internatu, kar sem rade volje sprejela. Vesela sem bila, da bom več mesecev proč od doma, hkrati pa me je skrbelo za moji sestri. A kmalu bosta imeli tudi sami priložnost, da gresta v internat.
Tam sem pridobila nekaj prijateljev in vsem sem zavidala odnos z njihovimi mamami. Neka punca mi je razlagala o tem, da je bivši fant grdo ravnal z njo in da jo je mati podpirala, ko ga je prijavila policiji. Bila sem ljubosumna, saj sama nikoli nisem imela takšnega odnosa z mamo.
Prijatelji niso zares razumeli, kako hudo je pri nas doma. Govorili so mi, da lahko odnos popravim in to sem zares hotela. Oblačila sem se in govorila tako, kot je hotela ona. A nikoli ni bilo dovolj dobro. Vse, kar je to prineslo, je bilo, da sem izgubila sebe.
Ko sem dopolnila 18 let, sem pobegnila od doma. Upala sem, da se bom lahko uprla mačehi, ko bom starejša, vendar si nisem upala. Bilo me je na smrt strah.
Več kot leto dni sem ostala pri prijateljici, preden sta oče in mačeha ugotovila, da me ne bo nazaj. Strinjala sta se, da plačujeta najemnino za stanovanje, ki si ga trenutno delim s sestro.
Sedaj sem stara 21 let in zloraba moje mačehe me še vedno preganja. Spopadam se z anksioznostjo in depresijo. Še vedno se ne vidim kot lepo žensko, njeno zmerjanje je zelo vplivalo na mojo samopodobo. V razmerjih mi je težko, ker sem prepričana, da nisem vredna ljubezni.
Sedaj vem, da me je mačeha verjetno zlorabljala zato, ker je bila tega deležna, ko je bila otrok. Vendar to ni nikakršno opravičilo in mi ničesar ne olajša. Če bom kdaj imela otroke, jih bom podpirala in ljubila ter bila takšna mama, kot je sama nisem nikdar imela.
Vse, o čemer razmišljam sedaj, pa je to, da bi dovolj delala in privarčevala, da sem lahko popolnoma neodvisna od njiju. Šele takrat bom zares svobodna."
Vir: Metro.co.uk
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
