Še pred nekaj leti so tisti, ki so bili samski, veljali za čudake. O njih se je šepetalo, da morajo biti res nemogoči za skupno življenje, ker jih nihče ni maral. Pozitivna plat samskosti se je začela omenjati šele zadnje čase. Pa je samsko življenje res kakovostno in pestro življenje?
Ljudje, ki so širili take govorice, se niso spuščali v vzroke, temveč so preprosto kar obsojali. Veljalo je, da mora biti odrasel človek poročen, mora si ustvariti družino, in kar je odstopalo od tega 'pravila', je bilo stigmatizirano.
Časi so se spremenili in zdaj lahko posameznik nekako izbira, kako bo živel, in vsaj v urbanih središčih ga nihče več ne gleda postrani, če si je izbral, da bo svoj čas preživljal – sam.
Danes so se mnogim življenje in lastni principi oblikovali tako, da so našli polno prednosti v stanju 'biti sam'. Skozi življenje jadrajo sami, brez partneja ali družine. To je status, v katerem jim je udobno, imajo polno svobodo, delajo, kar želijo, krog prijateljev je zamenjava za partnerja in tega ne bi zamenjali z ničemer.
Je samsko življenje kakovostno in pestro življenje?
To je seveda relativno in je odvisno od posameznika ter tega, kako si je opredelil svoj samski status.
Nekateri posamezniki res izberejo takšno življenje in se zavestno ne vežejo dolgoročno, ne želijo imeti otrok in za svoje početje ne želijo odgovarjati nikomur, torej gredo morda iz zveze v zvezo ali pa so večji del življenja kar samski in si ga delajo polnega z različnimi opravili, kariero, velikimi dosežki; tako živijo v svojem svetu, kakor so si ga definirali.
Nekateri so prisiljeni biti samski. Ob sebi si želijo nekoga, ki bi jih imel rad, ki bi ga imeli za svojega in s katerim bi delili vse življenjske trenutke, pa se takšen (še) ni pojavil. Lahko ga čakajo do konca življenja in sanjarijo o sanjskem moškem ali prečudoviti princeski.
Žal realno življenje ne ponuja pravljičnih bitij, tako da je treba sprejeti realnost. Ker so vse življenje čakali na 'pravo' ali 'pravega', so ostali sami. Niso se zavestno tako odločili, temveč sta jih tok življenja in odločitev pripeljala v takšen položaj.
Potem so tisti posamezniki, ki so bili v resni zvezi, pa se je razdrla, sledila sta veliko razočaranje in bolečina ob razpadu zveze, posledično so ugotovili, da so raje samski, kot da bi šli znova skozi celoten postopek od oblikovanja partnerstva do morebitnega razočaranja in tega, da znova ostanejo sami.
Kot za vse stvari v življenju je tudi tukaj treba sprejeti okoliščine takšne, kot so.
Naše odločitve pripomorejo k oblikovanju nekaterih sklepov, nekateri dogodki in ljudje se nam zgodijo in nas spremljajo skozi življenje – to so lahko ali prijatelji ali partnerji, s katerimi se družimo do konca.
Kakorkoli, biti sam ali ne biti sam je dandanes postalo razmeroma nepomembno vprašanje, če smo sprejeli razmere, kot so, če se požvižgamo na etikete, ki jih samskim želijo lepiti pravoverni poparčkani ljudje, in če si znamo osmisliti življenje.
Mislimo in živimo pozitivno!
Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok; v reviji Lisa
Preberite še Kako premagati osamljenost?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
