Zaskrbljujoče? Precej. Družba je na neki točki takšna vedenja povsem normalizirala, vendar si morda zaslužijo več pozornosti in razmislek.
Na spletni strani Reddit smo našli zanimivo vprašanje uporabnika z imenom Tizerkane. Sprašuje, kaj je po vašem mnenju inherentno toksično, a v družbi velja za povsem normalno?
V nadaljevanju sledi nekaj odgovorov uporabnikov:
1.
Od potencialno bodočega zaposlenega zahtevati, da ustvari celovit projekt ali razvije vsebino, specifično za delovno mesto, na katero se je prijavil. Dela morda ne boste dobili, podjetje pa ima vašo intelektualno lastnino (in veliko podjetjem je vseeno, če jo uporabijo kot svojo).
2.
Prepričanje, da hobi ni vreden vašega časa, če ta ne prinaša dohodka.
3.
Ne silite otroka, naj objame/poljubi odraslega, družinskega prijatelja itn. Samo zato, ker vi – starši –, zaupate tej osebi, to ne pomeni, da mora tudi otrok samodejno zaupati tej osebi. Dovolite otroku, da sam najde svoje meje in ne učite ga, da mora za voljo vljudnosti privoliti v takšna dejanja.
4.
Ko ne poveš, kar dejansko misliš.
5.
Starši, ki na otroški tekmi vpijejo na svojega otroka.
6.
Če udariš neznanca, je to napad. Če udariš svojega partnerja, je to nasilje v družini. Če udariš svojega otroka, pa je to ljubeča disciplina? To se mi ne zdi niti malo smiselno.
7.
Tretiranje očetov, da so nekako manj starši kot matere. Sovražim, ko mi rečejo, oh, danes si pa ti pristal kot varuška. Ne, varuška si, ko čuvaš otroke nekoga drugega, to, kar počnem, se imenuje starševstvo in to počnem, ker je to moj otrok in dejansko želim biti aktivno vključen pri vzgoji svojega otroka.
8.
Posmehovanje in blatenje zakonca v družbi. Moja žena ima to navado. Je sicer veliko boljše, toda ko spije preveč in sva zunaj s prijatelji, govori o moji inteligenci in velikosti mojega penisa. Na fakulteti je bilo to zabavno, toda zdaj, ko smo starejši, vidim, kako se prijatelji zdrznejo, ko začne. Grdo je takšno početje.
9.
'Nikoli ne obrni hrbta svoji družini.' Zdi se mi, da to uporabljajo prav nasilneži, ki menijo, da se jim ni treba soočiti s posledicami svojega sranja.
10.
Ne vem, kako je drugje – v ZDA – pripravništva, kjer pripravniku dejansko nalagajo poslovne odgovornosti, a za to niso plačani. Če bi pripravnik potreboval bolniško in bi to motilo potek dela, potem ni pripravnik, je zaposlen in si zasluži plačilo.
11.
Slepa lojalnost. Lojalnost se tretira kot izjemno pozitivna in ljudje, ki niso lojalni, veljajo za slabiče. Razumem pomen lojalnosti, do neke mere, ne razumem pa, zakaj ploskajo ljudem, ki so slepo lojalni tistim, ki so jim storili kaj slabega ali nasprotujejo njihovim vrednotam.
12.
Ko se ne postavlja mej v družini. Zlasti med starši in njihovimi odraslimi otroki. Neverjetno, kolikokrat se stavek 'družina so' uporablja za racionaliziranje in upravičevanje nespoštovanja, manipulacije in drugih oblik zlorabe.
13.
Toksična pozitivnost/optimizem. Dovolite ljudem, da žalujejo. Ne izničite njihovih občutkov in žalosti.
14.
Pričakovanja, ki jih imajo ženske, ko gre za poroko. Toliko žensk je, ki MORAJO imeti boljše in večje praznovanje kot naslednja nevesta, dekliščino, ki traja vsaj tri dni … Samo zato, da bi se poročila z ljubeznijo svojega življenja? Zelo toksično.
15.
Namerni pritisk vrstnikov. »Če sem že dvakrat rekel NE pijači, utihni.«
16.
Odpustiti družini samo zato, ker so tvoja družina.
17.
Sistemsko ustrahovanje na delovnem mestu, zlasti na takšnih delovnih mestih z nižjimi plačami. Kar je pogosto zamaskirano kot 'produktivnost' in 'doseganje ciljev'.
18.
Ko toliko delaš, da nimaš več časa niti za svoje hobije. To ni nekaj, na kar bi morali biti ponosni.
19.
Ne glede na to, za kakšno težavo gre. Lahko bi bil slep, lačen, brezdomec, neozdravljivo bolan – izberite katerokoli 'napako'.
In potem sledi: Srečo imaš. Bodi hvaležen.
Kar povsem izniči tvoja čustva in banalizira tvoj problem.
Seveda, so ljudje, ki jim je težje. Toda jaz imam še vedno težavo, ki pomembno vpliva na moje dobro počutje ali mi preprečuje, da bi ga dosegel.
20.
Onesnaževanje zraka – ki ga vsak dan vdihuje milijarde ljudi. In z njim potencialno nevarne snovi, ki jih oddajajo avtomobili, tovarne itn. In na to smo se preprosto navadili.
21.
Označiti emocionalnega otroka kot dramatičnega. To povsem izniči njegova čustva. Verjetno se bo tudi kot odrasel spraševali, ali morda ne pretirava, ne bo zaupal svojim občutkom.
22.
Katerikoli odnos, kjer meje niso spoštovane.
23.
Opravljanje.
24.
Dve besedi: bodi moški.
25.
Prepričanje in pričakovanja, da mora imeti ženska otroke.
26.
Toksično odpuščanje. Razumem, da se ni dobro oklepati jeze, sovraštva itn. Toda veliko ljudi ne razume, da je potrebo bolečino/sovraštvo naprej ozavestiti in predelati, preden lahko odpustiš in to zahteva svoj čas.
In ljudje, ki silijo druge v odpuščanje.
27.
Nisi moški, če kažeš čustva.
Vir: www.reddit.com (Nekateri odgovori so prirejeni oz. skrajšani)
Preberite še:
Ali pa:
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?