Verjetno ni rekreativnega tekača, ki ne bi imel vsaj nekaj znancev, ki mu s pivom v roki iz sence vpijejo: »Ti kar teči, kmalu boš hodil z berglami!«
In ko jim poskušate pojasniti, da stroka povsem zavrača takšne katastrofalne napovedi, vam verjetno v svojem slogu odgovarjajo: »Toliko slabše za znanost.«
Zdaj pa pustimo pametnjakoviče iz sence in se vrnimo k tistim, ki so za svoje trditve pripravili otipljive rezultate.
Resnica o 'škirapjočih kolenih'
Znanstveniki s stanfordske univerze so pred štirimi leti objavili rezultate 20-letne raziskave, v kateri so spremljali povprečne tekače. Na začetku je imelo nekaj tekačev težave s 'škripajočimi koleni' oziroma rahlo artritičnimi koleni, medtem ko se iz kontrolne skupine zdravih netekačev nihče ni pritoževal nad kakršnimikoli bolečinami. Po 20 letih teka so samo pri petih tekačih opazili artritične spremembe kolen, takšne težave pa je imelo kar 32 netekačev.
V Avstraliji je bila narejena podobna desetletna raziskava. Med tekači na dolge proge v srednjih letih niso zabeležili nikakršnih težav s koleni. To je znanstvenike pripeljalo do zaključka, da ima lahko redni trening varovalno, in ne škodljivo delovanje na kolena. Morda zato, ker spodbuja celice hrustanca k delovanju in tako okrepi 'suspenzijo'.
Zmernost kljub vsemu priporočljiva
Seveda pa je priporočljivo, da tečete zmerno, še zlasti če ste v preteklosti imeli probleme s koleni oziroma s prednjimi križnimi vezmi. Ta poškodba namreč močno povečuje verjetnost za artritis kolen.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
