Tek

O čem govorim, ko govorim o teku

12. 10. 2011
Deli

Tek in pisanje sta dva različna načina življenja, ki ju je japonski pisatelj Haruki Murakami združil v eno. Ko je pri 30 letih zaprl svoj bar in se posvetil pisanju, je začel teči (in nehal kaditi).

V treh desetletjih je večkrat pretekel najpomembnejše in najtežje svetovne maratone ter postal triatlonski borec, ki teče, plava in kolesari. Zdrav duh v zdravem telesu: med tekaškimi premori je Murakami postal svetovno znan pisatelj. In čeprav pisatelj dobro ve in čuti, da se krajšajo kilometri proge in povečuje kilometrina življenja, je avtobiografija O čem govorim, ko govorim o teku odličen duhovni trening, po katerem bralcu ostaneta le dve možnosti: da obuje tekaške copate in se poda v dir ali pa navdahnjeno – po zahtevni športni preizkušnji telesa – napiše svojo zgodbo.

Knjigo je v slovenščini izdala založba Mladinska knjiga. Po besedah Mojce Hribar, ki na Mladinski knjigi skrbi za komunikacijo z novinarji, so mnenja bralcev tekačev zelo različna, nekaterim je zelo všeč, drugim se zdi popolnoma 'mimo'. No, podobno je s tekom.

Ja, japonski pisatelj Murakami, ki je bil tudi eden od letošnjih resnih kandidatov za Nobelovo nagrado, je pravzaprav začel teči, ko je spoznal, da mora nekaj narediti zase. Ko je zaprl bar in se odločil, da bo postal pisatelj.

O pisanju in o teku je za Running World povedal: “Pisanje je zabavno – vsaj večino časa. Vsak dan pišem najmanj štiri ure. Potem grem teč. Praviloma 10 kilometrov. To je lahko in obvladljivo. Vendar preteči 42 kilometrov, to je tisti napor, ki ga iščem. To je kot hudo breme, ki si ga zadam namenoma. To je zame najpomembnejši vidik maratona.”

In potem še o občutkih, ko konča knjigo in ko konča maraton: “Ko daš zadnjo piko na koncu zgodbe, se počutiš kot pri rojstvu otroka, to je res nekaj neverjetnega, z ničimer primerljivega. Srečen pisatelj lahko v svojem življenju napiše na primer 12 romanov. Ne vem, koliko dobrih zgodb je še v meni, upam, da vsaj še štiri. Ko tečem, ne čutim te omejitve. Vsake štiri leta izdam debel roman, no, maraton in polmaraton tečem vsako leto. Do zdaj sem pretekel 27 maratonov in 28., 29., 30. bodo sledili povsem naravno.”

Murakami v knjigi piše, da je začel teči, ker je želel shujšati. “Prva leta svojega pisateljevanja sem na dan pokadil tudi do 60 cigaret, da sem se lahko bolje koncentriral. Imel sem rumene zobe in rumene prste. Ko sem se pri 33 letih odločil, da neham kaditi, se mi je na bokih začel nabirati špeh. Torej sem začel teči, to se mi je zdelo najbolj praktično. Nisem človek za ekipne športe. Za tek ne potrebuješ nikogar, samo iti moraš. Tek je sicer boleč, a bolečina me ne prizadene, lahko jo prenesem. To se nekako sklada z mojo psiho.”

Kateri slavni še tečejo?

A Haruki Murakami ni edini slavni Zemljan, ki teče. Kar nekaj hollywoodskih igralcev je preteklo maraton, na primer igralec Edward Norton je maraton v New Yorku pretekel v odličnem času – 3:48:01, le dve minuti počasnejši je bil eden izmed najbolj zaželenih samcev na svetu in nekdanji mož Scarlett Johansson Ryan Reynolds. Maraton sta pretekli tudi igralki Meredith Baxter (Družinske vezi) in Katie Holmes. Na losangeleškem maratonu je v štirih urah in pol skozi cilj pritekel še en oboževani igralec Shia LeBeouf. Zanimivo, da ima maratonsko razdaljo za seboj tudi William Baldwin.

A tečejo tudi glasbeniki, maraton so za dobrodelno stvar pretekli raper Sean Combs, pa pevec skupine The Offspring Dexter Holland, pa kanadska pevka Alanis Morissette, s tekom je resno zasvojen tudi Mick Jagger ... In nikoli ne bi uganili – 42 kilometrov je pretekla tudi televizijska voditeljica in ena najbogatejših dam v šovbiznisu Oprah Winfrey.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"