Dobri ogljikovi hidrati so nepredelani, kamor med drugim spadajo polnozrnati kruh, polnozrnate testenine, različne kaše, stročnice... Dober vir so tudi malo manj poznata žita, ko sta kvinoja in amarant.
Slabi viri ogljikovih hidratov so vsi izdelki, ki vsebujejo prečiščene sladkorje. Ti namreč telesu jemljejo različne elemente iz telesa, predvsem železo in kalcij.
Pri beljakovinah je smiselno poiskat čim več beljakovin iz rastlinskih virov, kot so stročnice in žita (kvinoja, amarant, ajda, proso ...). Mesa skušajmo uživati manj, splošno priporočilo je od 300 do 600 g na teden, pri tem pazimo, da ni zraven preveč maščob živalskega izvora. Se pravi jemo čim bolj pusto meso.
Maščobe so za športnike zelo pomembne, zato se nikar ne lotimo diete, ki jih prepovedujejo. Zelo velik poudarek naj športniki dajejo omega 3 mašobnim kislinam, ki delujejo protivnetno.
Pomembno je, da omejimo izdelke, ki vsebujejo omega šest maščobne kisline, torej različna navadna olja. Najslabše so hidrogenizirana maščobe, ki jih najdemo v sladkarijah.
Svetuje:
Mojca Cepuš, nutricionistka
Tel: 040 469 818
www.prehrana.info
Video: Danijel Čančarević, foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del