Potem, ko se je morala udeležbo na prejšnjih olimpijskih igrah zaradi poškodbe odpovedati, so zaradi #koronavirus krize prestavili tokratne v Tokiu. Z Marušo Mišmaš smo se pogovarjali, kako je to sprejela in kaj počne sedaj.
Biti profesionalec in najboljši v atletiki s seboj prinaša unikaten življenjski slog: organiziranost in samokontrolo, skrb za zdravo prehrano, dovolj spanja, fizioterapije, masaže … Zagotovo ni enostavno in zahteva močno voljo. Je tovrstna samokontrola in organiziranost v trenutni Covid-19 krizi kaj težja? Kako se obvladati, da ne grešimo s prehrano, neurejenim spanjem in posledično na nek način tudi rušenjem bioritma?
Po eni strani mi je lažje, ker imam več časa, saj sem ves čas doma in se ne vozim vsak dan v Ljubljano na faks in treninge. Tako lahko več časa posvetim regeneraciji, zjutraj ne rabim tako zgodaj vstajati. Podobno, kot da bi bila na pripravah. Je pa težje, ker moram trenirati sama in ves čas doma. Pogrešam trenerja in trening parterje. Z njimi je trening veliko bolj prijeten. Včasih se sama doma kar težko spravim na trening. Ampak mi pomaga, da še vedno treniram po trenerjevem planu. Tako nimam izgovorov. Moram narediti, kar mi je trener naročil. Poleg tega pa vem, da se bom po treningu počutila veliko boljše. Imeti zdrav bioritem je zelo pomemben za dobro počutje. Vem pa, da je težko biti vsak dan strikten in paziti na zdravo prehrano, telovaditi in iti spat ob določeni uri. In nič ni narobe, če se kdaj pa kdaj pregrešimo. Važno je, da imamo na splošno zdrav življenjski slog. Tako se počutimo in izgledamo veliko boljše ter smo bolj produktivni. Zaradi tega se splača skrbeti za svoje zdravje.
Kako ste sprejeli prestavitev letnih olimpijskih iger na naslednje leto?
Dokončno odločitev so sprejeli relativno pozno, ko je bilo že jasno, da bi bilo zelo težko letos organizirati OI. Zato sem bila na novico že pripravljena. Žal mi je, ker sem se res veselila letošnjih iger. Bila sem v najboljši formi v svojem življenju, kar sem pokazala tudi v dvoranski sezoni. Ampak mi ni bilo težko sprejeti nove situacije. Takoj sem se lotila dela za faks. Sem v 2. letniku magistrskega študija biokemije. Plan je bil, da bi polovico obveznosti opravila letos, polovico pa naslednje leto. Zdaj sem se lotila vseh predmetov v drugem semestru, lotila pa se bom tudi pisanja magistrske naloge. Tako bom imela naslednje leto v drugem semestru opravljene že vse obveznosti in se bom lahko res 100 % posvetila pripravam na OI. Zato sem z novim planom kar zadovoljna.
Kaj sta se s trenerjem odločila po novici o prestavitvi iger?
Veliko je še nejasnega. Atleti imamo letos konec avgusta na sporedu še evropsko prvenstvo, ki ga zaenkrat še niso prestavili. Ker gre za veliko manjši dogodek od OI, verjamem, da ga bo možno izpeljati. Verjamem tudi, da bomo v drugem delu poletja lahko tekmovali na mitingih. Zato želim vseeno biti v dobri formi. Sva pa malo »upočasnila« treninge, saj je še veliko časa do tekmovanj.
Kako sedaj trenirate doma, kako izgledajo treningi profesionalne športnice doma?
Sem tekačica, zato nimam hudih težav. Tečem lahko kjerkoli in kadarkoli. Doma imam tudi tekalno stezo, tako da zdaj večinoma treniram kar na njej, ker nimam dostopa do stadiona. Namesto fitnesa, delam vaje za moč malo prilagojeno sama doma. Namesto treningov v bazenu pa kolesarim. Imam srečo, da živim v občini Kamnik, ki ponuja zelo dobre možnosti za kolesarjenje. Tako da imam v resnici doma vse, kar potrebujem. Težava je predvsem v tem, da nimam dostopa do fizioterapije. Zato moram biti bolj previdna pri treningih.
Kako se psihično pripravite na trening doma in spet, ali tudi ta zahteva nekoliko več discipliniranosti, ker ste v udobju doma?
Ja, včasih se sama doma res težko spravim na trening. Pogrešam prisotnost trenerja in trening partnerjev. Ko je prisoten trener, sem bolj motivirana in se res dobro počutim. Ampak trener mi še vedno pošilja plan treninga in jaz mu poročam, kako sem naredila vsak trening. Kakšen del treninga se posnamem in mu pošljem. Tako nimam izgovorov. Veliko lažje je, če imaš nek plan, ki se ga držiš in ne razmišljaš, ali bi treniral ali ne. Ko se mi je težko motivirati za trening, se opomnim, da želim biti v vrhunski formi in to pokazati na tekmah. Pomislim, kako zadovoljno se bom počutila po opravljanjem treningu. Ti dve misli, sta dovolj, da me motivirata za trening.
Kaj predlagate ostalim športnikom v tej situaciji?
Naj se spomnijo, zakaj to počnejo, zakaj imajo radi svoj šport in uživajo v njem.
Kakšen nasvet imate za tiste, ki niso profesionalni športniki; glede življenja, športa, rekreacije v teh dneh - kako lahko skrbijo zase na športnem področju?
Če nisi športnik in si zdaj več časa doma, potem je zdaj idealna priložnosti, da začneš z bolj aktivnim življenjskim slogom! Res se splača biti športno aktiven, ker si fit in bolj zdrav, poleg tega pa te športna aktivnost sprosti in mentalno okrepi. Začni postopoma s preprostimi vajami.
Kako se lahko otroci, ki imajo v teh dneh verjetno že dovolj TV ekranov in domačih sten, športno aktivirajo kar doma in premagajo dolgčas ter trenutno omejenost gibanja?
Športna aktivnost doma je lahko tudi zabavna. Na internetu lahko najdemo ogromno idej in izzivov. Začnite kar z mojim 10-dnevnim izzivom!
Nam zaupate kakšno izredno dobro motivacijsko misel za te dni?
Zmagovalci iz vsake, še tako težke situacije, potegnejo najboljše.
Imate kakšen dober predlog knjige ali filma, ki lahko deluje motivacijsko ali pa je vas enostavno presenetil v zadnjem času?
Pred kratkim sem prebrala avtobiografijo teniškega igralca Andrea Agassija – Open v angleškem jeziku.
Kaj sicer počne Maruša v prostem času, ko ne trenira?
Čez dan res nimam prostega časa, ker ga posvetim treningom in študiju. Po popoldanskem treningu, ko sem utrujena, pa ne delam več. Skupaj z možem skuhava in jeva večerjo, potem pa gledava kakšno serijo ali film in skupaj počivava.