Česa se v Južni Koreji najbolj veselite?

Po pravici povedano kar samega smučanja, tekme. Ne gojim kakšnih prav posebnih simpatij do otvoritve, čeprav te ob tem še močneje preplavita ponos in vzhičenost. Že nestrpno pričakujem tisti trenutek, ko bom stopil na smučke. Želim se dokazati! 

Kakšen občutek pa vas preplavi na startu?

Včasih je že prisotne nekaj negativne treme, če mi slučajno manjka motivacije pa se opremim s pozitivno tremo, ki me še dodatno požene.

Že vse od jeseni se vse vrti okrog Olimpijskih iger, pričakovanjem v povezavi s Pjongčangom bi se le s težavo izognili. Vas to moti?

Pričakovanja me morda res malo dušijo, utesnjujejo, vendar verjamem, da povsem po nepotrebnem. Nerad se obremenjujem s pričakovanji drugih. S tem se na športni poti vendarle moraš soočiti. Zavedam se, da ni pomembno kaj drugi mislijo o meni, skušam biti kar se da neodvisen. Pritisk je seveda prisoten, lagal bi, če bi rekel, da tudi sam ne gojim pričakovanj. Vsekakor pa moraš sam uravnavati, kaj vse ti bo prišlo do živega. 

Imate morda svoj ritual, na  katerega prisegate, preden se poženete po beli strmini?

Vsak dan pred tekmo prisegam na ritual, vse od jutra. Seveda pa na to vplivajo različni dejavniki. Poslužim se rutine, nekaj minut pred startom. Sploh če me je strah, saj vem, da mi bo pri tem pomagalo. Umirim se in se osredotočim na progo. Poskrbim za samozavest, ki jo potrebujem in se umirim s pomočjo dihalnih vaj. Vizaulizacija proge mi pride zelo prav.

Zakaj je samozavest tako pomembna?

Samozavest šteje največ. Če zaupaš vase, veš česa si sposoben, kaj zmoreš.

Je samozavest prirojena?

Mislim, da imamo samozavest že v sebi, nekateri imajo dobe osenove že iz otroštva, vzgoje, drugi ki imajo težave in se je morajo sami priučiti. Vsi jo nosimo v sebi, vendar jo moramo znati poiskati. Moramo si zaupati, biti sebi dovolj.  Glava je tisto kar šteje v športu,  včasih pa je pot do teh sponanj in veščin zelo dolga.

Vsak izmed nas ima kdaj slab dan. Kako to vpliva na vas?

Najsi bo slab dan, smrt v družini, ... na psihično dobro pripravljenega športnika ne sme vplivati prav nič.  Vrhunski športnik mora biti maksimalno pripravljen, da odvozi svojo najboljšo vožnjo.

Menite, da je tudi samokritika pomembna komponenta v življenju športnika?

Seveda, tudi po odlični vožnji je mogoče najti prostor za izboljšave. Z dobro vožnjo moraš biti zadovoljen, vendar se moraš venomer truditi za še boljše rezultate. Sam običajno sidram stvari, dobro vožnjo, zavoje, v svoj spomin. Povsem nezavedno.

Vendar pa je meja med priporočljivo samokritiko in vsesplošnim nezadovoljstvom tanka.

Samokritika je nujna. Bistveno pa je seveda tudi to, da si iskren, tako rasteš in si vedno boljši. Celo življenje se učimo, po določenem času najdemo tudi pravo mero samokritičnosti.

Kdo pa bo najmočneje stiskal pesti za vas v Južni Koreji? Kdo je vaš najglasnejši navijač?

Brez dvoma sin, ki bo kmalu dopolnil štiri leta. Zame navija na tekmah, pa tudi pred malim ekranom, čeprav se tam morda še ne zaveda, kaj se v resnici dogaja. Smo pa ga postavili tudi že na smučke, čeprav nisem povsem vedel, kako se vsega skupaj lotiti, a smo vseeno zvozili.

Spraševala: Nika Arsovski

Oglej si še nekaj izjav naših olimpijcev, med njimi tudi nasvet, kako navijati.