Vsak od živčnih prenašalcev, ki možgane ohranjajo zdrave, je sestavljen iz beljakovinskih gradnikov, ki jih imenujemo aminokisline. To so osnovni prehrambeni elementi, ki jih proizvaja telo samo oziroma jih pridobimo s hrano, ki jo jemo. Če vam teh pomembnih snovi primanjkuje, lahko pride do depresije, napetosti, razdražljivosti in občutka, da ste ves čas lačni.
A če naše telo določene aminokisline proizvede sâmo, druge pa pridobimo s hrano, zakaj torej toliko ljudem primanjkuje aminokislin, ki uravnavajo apetit?
Na pomanjkanje aminokislin vplivajo različni dejavniki:
1. Pomanjkanje beljakovin
Eden glavnih vzrokov je pomanjkanje beljakovin. Ti so ključni, da lahko telo proizvaja aminokisline. Ker jih telo ne skladišči dlje časa, moramo ljudje vsak dan zaužiti dovolj beljakovin.
Tako hrana živalskega kot rastlinskega izvora vsebujeta aminokisline, vendar samo živalska vsebuje vse potrebne aminokisline. Med živalsko hrano, bogato z aminokislinami, spadajo meso, puran, piščanec, jajca, mleko, sir in jogurt.
Pri ljudeh, ki večino kalorij pridobijo iz sladkarij in škrobnate hrane, torej obstaja večja možnost, da jim bo primanjkovalo beljakovin. To velja tudi za vegane in vegetarijance. Da bi pridobili vse potrebne aminokisline, morajo vsakodnevno uživati različne stročnice, oreščke, semena, žitarice in zelenjavo.
Najstniki, ki živijo večinoma od testenin, so najbolj podvrženi tveganju pomanjkanja aminokislin. Pri mladih, ki se borijo s motnjami prehranjevanja, je skrb še toliko večja, zato so priporočljiva testiranja, da imajo zadostno raven aminokislin, pa tudi mineralov in vitaminov.
2. Slabo prebavljanje beljakovin
Da bi beljakovine lahko delovale, se morajo razgraditi na osnovne delce. Vzrok za pomanjkanje je lahko torej tudi slabo prebavljanje beljakovin. Včasih imajo ljudje prirojene biokemične anomalije, ki njihovo telo omejujejo pri razgrajevanju beljakovin.
V drugih primerih pa lahko nezadostno prebavljanje beljakovin izvira tudi iz pomanjkanja klorovodikove kisline.
Razgrajevanje beljakovin poteka v želodcu, ki izloča močno želodčno kislino, ki je sestavljena večinoma iz klorovodikove kisline. Ta spremeni snov po imenu pepsinogen v pepsin, encim, ki beljakovine razgradi na manjše delce - polipeptide. Klorovodikova kislina pravzaprav 'dolgočasni' pepsinogen spreminja v 'ostri' pepsin. Brez njega človeško telo ne more prebaviti beljakovin, kar pomeni, da zmanjšano proizvajanje klorovodikove kisline povzroči tudi manj učinkovito prebavljanje beljakovin. Premalo klorovodikove kisline povzroči, da se hranljive snovi ne absorbirajo zadostno, pa tudi signali možganom pošiljajo napačne informacije, da je trebuh poln.
3. Staranje
Nizka raven aminokislin je lahko tudi posledica staranja. Tudi s starostjo se namreč raven želodčne kisline zmanjšuje.
Med najstniškim obdobjem in tridesetimi se raven želodčne kisline zmanjša za skoraj 40 %, do sedemdesetih pa spet skoraj za polovico. Posledično se sposobnost prebavljanja beljakovin s starostjo zmanjšuje.
Staranja seveda ne moremo preprečiti, lahko pa pripomoremo k temu, da telo še naprej vzdržuje sintezo beljakovin. Kako? Zadostna količina spanja, izogibanje stresu, redna telovadba in uživanje hrane, bogate s beljakovinami, vse to pomaga.
4. Uživanje antacidov
Milijoni ljudi, ki trpijo za težavami z želodcem in jih zaradi prenajedanja pestijo prebavne motnje, se zdravijo z antacidi. Antacidi so skupina zdravil, ki se uporabljajo za zmanjševanje kislosti želodčnega soka.
Vendar z zdravljenjem ljudje težave s prebavljanjem beljakovin nehote poslabšajo, saj že tako nizko raven klorovodikove kisline z zdravili še znižajo. Želodčna kislina namreč pomaga uravnavati tudi apetit, znižana raven pa ponovno vzpostavi vzorce nerednega prehranjevanja.
Če imate težave z želodcem, zgago, plini, napihnjenostjo in druge prebavne težave, ali pa trpite za depresijo, lahko torej vzrok vaših težav tiči v nizki ravni želodčne kisline, ki pa je posledica pomanjkanja aminokislin.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
