Odkrijte sedem pravil, s katerimi lahko tudi po 50. letu spodbujate delovanje možganov ter skrbite za spomin, zbranost in miselno prožnost.
Znana ruska nevrofiziologinja Natalia Bekhtereva, ki je velik del svojega življenja posvetila raziskovanju možganov, je poudarjala pomen življenjskega smisla, aktivnosti in radovednosti tudi v poznejših letih.
Človeški možgani namreč tudi v odraslosti ohranjajo določeno stopnjo nevroplastičnosti, torej sposobnosti prilagajanja in spreminjanja nevronskih povezav. Učenje, nova doživetja, telesna dejavnost in družabni stiki lahko zato pomembno prispevajo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti.
Danes imamo za ohranjanje miselne aktivnosti na voljo še več možnosti. Splet, družbena omrežja, različni tečaji in digitalni projekti lahko tudi starejšim pomagajo pri učenju novih stvari, ustvarjanju in povezovanju z drugimi.
Kaj se zgodi, če za možgane ne skrbite že v mladosti?
Nevroplastičnost je prisotna skozi vse življenje, vendar je skrb za možgane smiselna že veliko prej kot po 50. letu. V mladosti in srednjih letih namreč ustvarjamo tako imenovano kognitivno rezervo. Z učenjem, telesno dejavnostjo, družabnimi stiki in drugimi miselnimi izzivi gradimo temelje, ki nam lahko koristijo tudi pozneje.
- Med 20. in 30. letom je zato smiselno čim več raziskovati, se učiti, reševati težave in skrbeti za telesno kondicijo. Navade, ki jih oblikujete v tem obdobju, vas lahko spremljajo desetletja.
- Med 35. in 50. letom lahko zaradi številnih obveznosti hitro zapadete v rutino. Prav zato je pomembno, da ohranjate miselne izzive, telesno dejavnost in družabno življenje.
- Po 50. letu postanejo zdrave navade še pomembnejše. Z leti se nekateri procesi v možganih spreminjajo, vendar to ne pomeni, da se morate odpovedati učenju ali novim izkušnjam. Prav nasprotno.
Starost možganov torej ni odvisna samo od števila let. Pomembno vlogo imajo tudi način življenja, telesna dejavnost, spanje, socialni stiki, splošno zdravstveno stanje in miselna aktivnost.
Zakaj je teh sedem pravil po 50. letu še posebej pomembnih?
S staranjem prihaja do naravnih sprememb v možganih, vendar se te pri vseh ljudeh ne odvijajo enako hitro in na enak način. Redno gibanje, učenje, nova doživetja in družabni stiki lahko prispevajo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti. Pomembni so tudi kakovosten spanec, uravnotežena prehrana in skrb za splošno zdravje.
V nadaljevanju predstavljamo sedem pravil, ki naj bi jih učila Bekhtereva.
1. Vsak dan se naučite nekaj novega
Učenje spodbuja možgane k prilagajanju in oblikovanju novih povezav. Ni treba, da se lotite zahtevnega študija. Že učenje nekaj besed tujega jezika, novega recepta, uporabe nove aplikacije ali igranja glasbenega instrumenta predstavlja izziv za možgane. Bistveno je, da ne ostanete ves čas pri dejavnostih, ki jih že dobro poznate. Možgani potrebujejo nove naloge, saj jih prav te spodbujajo k aktivnosti in prilagajanju.
2. Rešujte uganke in miselne izzive
Križanke, sudoku, sestavljanke, šah in druge naloge, ki zahtevajo logično razmišljanje, načrtovanje in iskanje rešitev, so lahko dobra miselna vadba. Pri takšnih dejavnostih uporabljate sposobnosti, povezane s pozornostjo, delovnim spominom, načrtovanjem in reševanjem težav. Tako kot telo potrebuje gibanje, tudi možgani potrebujejo izzive. Pomembno pa je, da naloge niso vedno enake. Ko nekaj postane povsem rutinsko, poiščite nov izziv.
3. Pogovarjajte se z ljudmi, ki razmišljajo drugače kot vi
Druženje ni pomembno samo zaradi dobrega počutja. Pogovor z ljudmi, ki imajo drugačne poglede, vas prisili, da razmišljate, iščete argumente, poslušate in poskušate razumeti drugo perspektivo. Namesto da bi se izogibali vsakemu nestrinjanju, ga lahko obravnavate kot miselno vajo. Seveda pod pogojem, da pogovor ostane spoštljiv. Različna mnenja vas lahko spodbudijo, da na znano težavo pogledate z drugega zornega kota in ne obtičite v vedno enakih miselnih vzorcih.
4. Ostanite telesno aktivni
Skrb za možgane ni mogoča brez skrbi za telo. Redna telesna dejavnost spodbuja prekrvavitev in je povezana s številnimi procesi, pomembnimi za zdravje možganov. Pri gibanju se med drugim poveča delovanje nekaterih dejavnikov, povezanih s plastičnostjo možganov. Ni nujno, da se lotite napornih treningov. Hoja, vrtnarjenje, kolesarjenje, plavanje ali druga oblika gibanja, ki jo lahko redno vključite v svoj vsakdan, je lahko dober začetek. Možgani in telo nista ločeni enoti. Kar koristi telesu, pogosto koristi tudi vašemu duševnemu in kognitivnemu zdravju.
5. Prekinite rutino
Rutina nam olajša življenje, vendar možganom ne predstavlja velikega izziva. Če vsak dan opravljate popolnoma enake dejavnosti na enak način, vam o njih skoraj ni več treba razmišljati. Zato občasno naredite kaj drugače. Pojdite na sprehod po drugi poti, pripravite jed, ki je še nikoli niste kuhali, naučite se nove spretnosti ali nekoliko spremenite običajen potek dneva. Ni treba, da gre za velike spremembe. Že majhne novosti od možganov zahtevajo več pozornosti in prilagajanja.
6. Iščite razloge za veselje
Dobro razpoloženje ni pomembno samo zato, ker je življenje prijetnejše. Čustva, motivacija in stres so tesno povezani tudi z delovanjem možganov. Pri prijetnih izkušnjah imajo pomembno vlogo različni živčni prenašalci, med njimi dopamin in serotonin. Motiviranost in zanimanje lahko olajšata učenje, medtem ko lahko dolgotrajen stres negativno vpliva na zbranost, spomin in druge kognitivne sposobnosti. Zato si vzemite čas za dejavnosti, ki vas veselijo. Druženje, glasba, ustvarjanje, sprehod v naravi ali prijeten hobi niso izguba časa. So del skrbi za kakovost življenja.
7. Ne bojte se biti nekoliko smešni
Kdaj ste nazadnje naredili nekaj samo zato, ker vas je zabavalo? Smeh, igra in sproščenost lahko pomagajo zmanjševati stres, obenem pa nas spodbujajo k ustvarjalnosti in drugačnemu razmišljanju. Z leti se marsikdo začne omejevati z mislijo, da se določene stvari zanj »ne spodobijo več«. Toda radovednost, igrivost in humor nimajo starostne omejitve. Zaplešite, če vam je do tega. Poskusite nekaj novega, tudi če vam prvič ne bo uspelo. Smejte se svojim napakam. Možgani imajo radi novosti, življenje pa je prijetnejše, če se ne jemljemo vedno smrtno resno.
Vir: stil.kurir.rs
