Te bolečine nikar ne prezrite.
O srcu pogosto govorimo, v resnici pa o njem vemo presenetljivo malo. Vsak dan v povprečju utripne približno 100.000-krat. Veliko je približno kot pest, po krvi pa celoten organizem oskrbuje s kisikom. Večina srčnih infarktov se zgodi v jutranjih urah, statistika pa kaže, da jih je največ ob ponedeljkih.
O zdravju srca je za portal jutarnji.hr spregovoril prof. dr. sc. Igor Rudež, predstojnik Zavoda za srčno in transplantacijsko kirurgijo v KB Dubrava.
Zakaj pride do bolezni srca?
Med pomembnimi dejavniki tveganja so kajenje, premalo gibanja in sedeče delo. Veliko vlogo ima tudi genetika.
Po besedah prof. Rudeža je genetika vzrok za najmanj 40 odstotkov bolezni. Drugih 40 odstotkov je povezanih z načinom življenja in tem, kako skrbimo zase, približno 20 odstotkov pa je, kot pravi, stvar sreče.
Bolečine v rami in želodcu so lahko opozorilni znak
Vsak od nas bi moral več pozornosti nameniti drobnim znakom, ki se pojavijo pred boleznijo. Opozorila običajno obstajajo, a se jih pogosto spomnimo šele prepozno.
Bolečina v rami, ki traja deset dni, je lahko v ozadju povezana z razvijajočim se infarktom. Enako velja za bolečine v predelu želodca, ki jih mnogi ne povezujejo s srcem, a so lahko prav tako znak srčnega infarkta.
Kako lahko zmanjšate tveganje za bolezni srca?
Prvo priporočilo strokovnjaka je jasno: prenehajte kaditi in se več gibajte. Ob tem je pomembno tudi, da si kljub hitremu življenjskemu ritmu vzamete čas zase, za sprostitev in stvari, ki vas veselijo. Paziti je treba na količino hrane, alkohol omejiti na minimum in upoštevati vse tisto, kar večinoma že vemo, a v praksi pogosto zanemarimo.
Na srce močno vplivajo tudi stres, hrup, ambicije in eksistenčni strahovi. Težko je natančno oceniti, koliko čustvena stanja prispevajo k poškodbam srca, a dr. Rudež meni, da zelo veliko. Kot pravi, če je bolna duša, se to težko ne odrazi tudi na telesu.
Za srčnimi boleznimi pogosteje zbolevajo moški. K temu prispevajo visok krvni tlak, genetika, alkohol, manjša skrb za lastno zdravje in premalo preventivnih pregledov. »Počutimo se kot frajerji, zato mislimo, da nam ni treba k zdravniku,« opozarja Rudež.
Kaj pa razna ljudska prepričanja, denimo kozarec rdečega vina na dan?
Dr. Rudež pravi, da je sicer vedno za rdeče vino, vendar bi snov iz vina, ki blagodejno vpliva na žile in srce, zares učinkovala šele, če bi na dan popili približno 150 litrov vina. Zato se na to ne gre zanašati.
Človek je nekoč živel, jedel in se gibal bolj v skladu z naravo, a je kljub temu v povprečju živel približno 15 let manj kot danes, dodaja strokovnjak.
Kaj pa dr. Rudež sam počne za zdravo srce? Pravi, da se skuša čim več sproščati in čim več časa preživeti z družino. Na ta način poskuša vpliv zunanjega stresa zmanjšati na minimum.
Vir: jutarnji.hr
