Zakaj kadite? Dobro veste, da Škodi vašemu zdravju, veste, da tanjša vašo denarnico, veste, da smrdite. Radi bi nehali. Zakaj torej ne nehate? Pogost odgovor: ni pomembno, koliko pokadite – eno cigareto ali dvajset – težava je ista. Potrebujete zagon. Kaj ni najboljša tista cigareta, ki si jo prižgete zgodaj zjutraj? Po nekaterih raziskavah je kar četrtina prebivalcev Slovenije kadilcev. Med njimi je vedno več mladih, ki so idealna tržna niša. Njihova pljuča so še zdrava in bodo lahko zelo dolgo konzumirali tobak, preden bodo zboleli in bodo prisiljeni nehati . .
Med tistimi, ki jim nekaj časa uspe zdržati brez nikotinske palčke, je veliko povratnikov. Po ameriških podatkih zmore v prvem poskusu odnehati le 10 odstotkov kadilcev. Recidiv (ponovitev bolezni) je del zdravljenja. Ne pojmuje se več kot poraz, ki je vir hudih frustracij in vzrok vedno slabše samopodobe … Mehanizem zasvojenosti je podoben kot pri zasvojencih s heroinom, alkoholom ali igrami na srečo.
Zgodbe kadilcev so si podobne: nikotinski obliži, nikotinski žvečilni gumiji in lizike. Nikotin resda pride v organizem, in to brez ogljikovega oksida in katrana. Ampak to – kot pravijo kadilci – ne zadošča. Ni ga čez pričakovanje tistega enkratnega užitka, ko jo prižgeš in potegneš prvi dim, pa drugega … Pri zgoraj omenjenih nikotinskih nadomestkih niso zaposleni prsti. Trg ponuja tudi lahke in celo ultralahke. Vendar kljub temu cigarete.
Novo cepivo proti kajenju obeta možnost ozdravitve. Kdaj ga bodo odvisni od cigaret dočakali? Bodo današnji kadilci še živi, ko se bo zmagoslavno pojavilo na trgu?
Zakaj prav jaz?
Moj znanec, imenujmo ga Slavko Oblak, kadi že več kot dvajset let. Imel je nesrečo, da je odraščal nasproti Tobačne tovarne, takoj čez železniško progo. Kot mulec se je z vrstniki v prostem času venomer potikal okoli tovarne in odhajajoče delavce “fehtal” za kak “čik”, ki so jih imeli polne žepe. Seveda se mu je kot 14-letniku zdelo “kul”, da je bil s cigareto videti odrasel in možat. Skratka, frajer. Danes je star 38 let in kadi že 24 let. Zaradi tega se vsak dan kesa, vendar “kljub večkratnim poskusom razhoda ne morem živeti brez nje”. Pred dvema letoma je zaradi raka v ustni votlini umrla njegova mama, sicer dolgoletna kadilka. Njenega moža, tudi dolgoletnega kadilca, je ženina smrt tako zelo prizadela, da od dneva, ko so jo pokopali, ni prižgal nobene cigarete več. Toda tudi on čuti posledice dolgoletnega kajenja, saj je kronični pljučni bolnik. Prav v dneh, ko pišem ta prispevek, leži v bolnišnici, ker ima tako kratko sapo, da brez kisikove maske ne more niti ležati, kaj šele, da bi normalno živel in funkcioniral. Raziskave potrjujejo, da se šele po 15 do 20 letih kadilske abstinence pljuča očistijo in morebitne pljučne težave niso posledica kajenja.
Tudi Slavc ima zaradi svoje razvade zdravstvene težave – kronični bronhitis in tudi zamašeno stegensko arterijo, da o hitri zadihanosti ne izgubljam besed. Vsako jutro potrebuje vsaj pol ure, da se izkašlja, izmeček je zelenkasto-rjav. Pljuča so tako prizadeta, da ga vsak prehlad dodobra zdela: kašlja, hrope, med vsakim vdihom ga v prsnem košu zaboli. Letos poleti ga je med hojo začelo boleti v desni goleni. Pred kratkim so zdravniki ugotovili, da ima zamašeno arterijo. Vzrok: dolgoletno kajenje!
Njegov 9-letni sin Jaka se je v šoli učil o nevarnih posledicah kajenja. Pred kratkim je očeta vprašal: “Oči, zakaj kadiš? V šoli je učiteljica rekla, da kajenje povzroča raka. Ga imaš tudi ti? ” Sin ne razume, da oče počne nekaj, kar lahko škodi njegovemu zdravju. Mlajši, 5-letni Aleš pa prav uživa, ko si oče prižge cigareto, in posnema njegove kadilske gibe. Očeta je groza. Že otroci ga svarijo! ? Dober razlog, da še enkrat poskuša nehati. Največji motiv pa je vsekakor strah. Dobro se spomni, kako mučno je umirala njegova mama in kako njegov oče težko diha.
Čudežni zvarek
Pri doseganju cilja mu lahko pomaga čudežno zdravilo, snov, ki ga bo osvobodila nikotinske more. Dve farmacevtski podjetji se namreč trudita razviti cepivo, ki bi nevtraliziralo nikotin. Z drugimi besedami, nikotin se ne bi mogel vezati na receptorje v možganih.
Cepivo bi preprečevalo, da bi nikotin vstopil v možgane. Če bo kateremu od obeh uspelo, bo to pomenilo rešitev za milijone ljudi po vsem svetu, ki bi radi nehali, pa do zdaj niso vedeli, kako. Obe cepivi naj bi oziroma bosta delovali tako, da bosta spodbujali nastajanje protiteles v krvi, ki bodo prepoznala in se vezala na molekule nikotina ter tako preprečevala, da bi se slednje vezale na možgane. Tako ne bi mo-gle prispeti do hlepečih nevronov v možganih. Tako bi cigareta “ponujala” marsikaj, le užitka ne.
Zveni skoraj prelepo, da bi bilo resnično. Podjetje iz ameriškega Marylanda je cepivo, poimenovano NicVax, označilo za revolucijo v zdravljenju zasvojenosti s kajenjem. “Temelji na predpostavki, da bi kadilci opustili razvado, ker jim cigareta ne bi več ponujala užitka. Preprečili bi dobro počutje, ki ga ponuja cigareta, ” trdi eden od izdelovalcev novega cepiva, sicer tudi sam nekdanji kadilski grešnik.
Neko drugo znano farmacevtsko podjetje razvija protikadilske tablete, ki blokirajo nikotinske receptorje v možganih. Pomanjkljivost teh tablet je, da jih je treba jemati vsak dan. Če ste strasten kadilec in pogrešate “dim”, boste tablete nehali jemati! Cepivo pa ponuja veliko boljšo in trajnejšo zaščito. Zdravnik vam v prvem letu abstinence da osem injekcij. Prvo leto je namreč najbolj kritično obdobje odvajanja, ko vas prsti največkrat zasrbijo. Če zdržite prvih dvanajst mesecev brez cigarete, imate velike možnosti, da je ne boste prižgali nikoli več.
Slišati je resnično vzpodbudno, vendar uspehi v laboratorijskih razmerah so eno, veselje, ki ti ga daje cigareta ob kavi ali pivu, pa nekaj povsem drugega. Vendar razvoj teh cepiv v ZDA financira državna institucija proti zlorabi psihoaktivnih snovi, kar samo dokazuje, da je zamisel o cepivu uresničljiva. “Tudi če bo kdo ponovno prižgal cigareto, učinka ne bo, ” trdi eden od vodilnih raziskovalcev v omenjeni instituciji. Preizkušanje cepiva je v drugi fazi in lahko trdimo, da se NicVax dobro drži. 33 odstotkov kadilcev, ki so dobili največjo dozo, je prenehalo kaditi za mesec ali več, pa tudi tisti, ki kajenja niso povsem opustili, so zmanjšali število pokajenih cigaret. 56-letni Phil, eden od udeležencev raziskave, ki kadi 40 let, pravi: “S 30 cigaret sem se spustil na 10. Ko bo študija končana, bom popolnoma nehal! ”
V tekmi za reševanje pljuč . .
in življenj se je ameriškemu NicVaxu pridružil britanski Ta-Nic. Po končani prvi fazi poskusov se Britanci lahko pohvalijo s spodbudnimi rezultati, saj je po šestih tednih kar polovica udeležencev opustila kajenje ali poročala o manjšem zadovoljstvu ob kajenju. Vendar Ta-Nica vsaj še nekaj let ne bo na trgu. “Cepivo bo odpravilo občutek zadovoljstva, ne bo pa vplivalo na hrepenenje po cigareti, ” pravi predstavnik britanskega pod-jetja. Ja, hrepenenje po cigareti je tisto, pred čimer kadilci težko ubežijo. Poleg telesne odvisnosti je želja po dimu pri odvajanju enako nadležna, če ne celo bolj. Cepivo bi lahko delovalo tudi na to, resda posredno. Nekdanji kadilci so prepričani, da če abstinirate dovolj dolgo (s pomočjo Ta-Nica ali NicVaxa), je tudi hrepenenje manjše.
Večina ljudi, ki preneha kaditi, ne zdrži več kot tri mesece. In obe cepivi lahko zelo pomagata pri vzdrževanju abstinence. Preprečita vnovično zasvojitev. “Teoretično gledano, bi bilo cepivo lahko uspešno. Vendar po mojem mnenju bo bolj koristilo pred relapsom kot pa tistim, ki pokadijo 20 cigaret in več, pa bi želeli nehati. Učinkovalo bo pri tistih, ki že abstinirajo, pa jih premaga hrepenenje. Ko po cigareti ne bo želenega učinka, se bo želja zmanjšala, ” meni bostonska psihologinja, ki se ukvarja z odvisnostjo od tobaka in kokaina. “Zelo pomembno bo ugotoviti optimalne časovne presledke med posameznimi odmerki cepiva, ” dodaja.
Tudi jaz zmorem
Naj se vrnem k svojemu znancu z začetka prispevka. Smrt matere, odločnost očeta, skrb starejšega sina in nedavni izbruh kroničnega bronhitisa so ga motivirali, da še enkrat poskusi izločiti cigarete iz svojega življenja. Čeprav cepiva še lep čas ne bo na trgu, se je odločil. V lekarni je dobil Zyban (bupropion), šibek antidepresiv, ki pomaga pri odtegnitvi od nikotina. Deluje tako, da nekoliko spremeni kemično sestavo možganov, kar omili odtegnitvene simptome in znake (tresenje, slabost, driska, anksioznost in podobno). Odločil se je, da bo vztrajal, kolikor bo šlo. Prve dni ni bilo večjih težav. Najbolj krizni trenutki so bili zjutraj in po kosilu. V kriznih trenutkih je moral vložiti ogromno truda, da ni klecnil pred neznanskim hrepenenjem: “Želim si cigarete, zelo si je želim!
Ampak je ne potrebujem! ” Prvič v 24 letih se je čutil sposobnega preživeti 24 ur brez cigaret. Še zdaleč se ni počutil dobro, toda zadoščenje, da zmore, mu je vlivalo ogromno energije. Potreboval je tudi nekaj časa, da je dojel, da popolnoma normalno funkcionira tudi brez kajenja. Sicer je tu pa tam prižgal kakšno, ampak je to del procesa odvajanja. Ko sva se nazadnje videla, mi je rekel, da je eno škatlo kadil dva tedna. Nove pa mu ni bilo treba več kupiti. Čestitke!
Mateja Strbad
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
