Vse več ljudi skrbi, da umetna inteligenca slabi naše miselne sposobnosti. Kaj pa o tem pravijo strokovnjaki?
Morate napisati e-pošto? Vprašate ChatGPT. Potrebujete načrt potovanja, idejo za večerjo ali razlago medicinskega izraza? Spet se obrnete na umetno inteligenco. ChatGPT je za mnoge postal digitalni pomočnik, ki ga uporabljajo pogosteje kot spletni iskalnik, včasih pa celo pogosteje kot lasten spomin.
Prav zato se v zadnjem času po spletu širijo opozorila, da bi pretirana uporaba orodij, kot je ChatGPT, lahko oslabila spomin, zmanjšala sposobnost razmišljanja ali celo povečala tveganje za demenco. Takšne trditve zvenijo zaskrbljujoče, vendar se postavlja vprašanje: koliko je v njih resnice?
Trenutni znanstveni dokazi ne kažejo, da bi ChatGPT povzročal demenco ali trajno poškodoval možgane. Vse več raziskav pa opozarja na nekaj drugega – če določene miselne sposobnosti prenehamo uporabljati, se lahko sčasoma oslabijo.
Kje je torej meja med koristnim digitalnim pomočnikom in trenutkom, ko tehnologija začne razmišljati namesto nas? Ali lahko umetna inteligenca celo izboljša naše miselne sposobnosti, če jo uporabljamo na pravi način? Kaj pomeni pojem kognitivna rezerva, o katerem nevrologi pogosto govorijo, in kako jo lahko gradimo v dobi umetne inteligence?
Na ta vprašanja je za portal jutarnji.hr odgovorila doc. dr. Jelena Šarić Jurić, specialistka nevrologije in subspecialistka epileptologije.
Po njenem mnenju pravo vprašanje ni, ali nas ChatGPT dela manj pametne, temveč kako ga uporabljamo. Če umetna inteligenca spodbuja razmišljanje, je lahko eden najboljših učnih pripomočkov, kar jih imamo. Če pa razmišlja namesto nas, lahko dolgoročno naredi več škode kot koristi.
Ali ChatGPT res slabi naše kognitivne sposobnosti?
Po besedah nevrologinje ni razloga za skrajnosti.
»Za zdaj ni trdnih znanstvenih dokazov, da bi ChatGPT poškodoval možgane ali trajno zmanjšal inteligenco. Vse več raziskav pa kaže, da lahko pretirano zanašanje nanj zmanjša aktivnost pomembnih kognitivnih procesov, kot so spomin, kritično razmišljanje in učenje.«
Kot primer navaja raziskavo Andréa Barcauija iz leta 2025, v kateri so primerjali študente, ki so se učili na klasičen način, s tistimi, ki so pri učenju uporabljali ChatGPT. Med skupinama so ugotovili statistično pomembne razlike.
»Težava ni v ChatGPT-ju, ampak v tem, da mu prepustimo razmišljanje, namesto da bi ga uporabljali kot pomoč pri učenju. Če umetna inteligenca nadomesti naše razmišljanje, lahko oslabijo sposobnosti, ki jih ne uporabljamo. Če pa jo uporabimo kot orodje za analizo, postavljanje vprašanj in poglabljanje znanja, je lahko zelo dragocen pomočnik.«
Kaj se zgodi s spominom, če umetni inteligenci prepustimo vedno več nalog?
Naši možgani delujejo po načelu "uporabljaj ali izgubi", pojasnjuje strokovnjakinja.
Če ChatGPT uporabljate za rutinska opravila, kot so pisanje elektronskih sporočil ali organizacija informacij, si lahko sprostite miselne zmogljivosti za zahtevnejše delo. Če pa umetni inteligenci redno prepuščate pomnjenje dejstev, analizo informacij ali sprejemanje odločitev, manj aktivirate možganska omrežja, odgovorna za spomin in izvršilne funkcije.
Raziskave kažejo, da lahko takšno »kognitivno razbremenjevanje« zmanjša dolgoročno pomnjenje informacij. Ne zato, ker bi umetna inteligenca poškodovala možgane, temveč zato, ker določenih sposobnosti preprosto ne uporabljamo oziroma "treniramo" več.
Ali lahko ChatGPT poveča tveganje za demenco?
Po besedah strokovnjakinje je takšna trditev trenutno pretirana. Za zdaj ni dolgoročnih raziskav, ki bi dokazovale, da uporaba ChatGPT-ja ali drugih sistemov umetne inteligence povečuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen ali druge oblike demence.
Res pa je, da lahko pretirano zanašanje na tehnologijo vodi v manjši miselni napor, površnejšo obdelavo informacij in slabše dolgoročno pomnjenje. To pa ni isto kot nevrodegenerativna bolezen.
Zanimivo je, da je velika metaanaliza iz leta 2025, ki je zajela 57 raziskav in več kot 411.000 oseb, starejših od 50 let, pokazala celo povezavo med uporabo digitalne tehnologije in počasnejšim upadom kognitivnih sposobnosti. Vendar raziskovalci opozarjajo, da gre za opazovalne raziskave, zato ni mogoče trditi, da tehnologija neposredno ščiti možgane.
Ali umetna inteligenca zmanjšuje radovednost in ustvarjalnost?
Dr. Šarić pravi, da sicer lahko, vendar ne zaradi tehnologije same, temveč zaradi načina uporabe.
Radovednost, ustvarjalnost in kritično razmišljanje se razvijajo skozi postavljanje vprašanj, iskanje rešitev in povezovanje informacij. Če vse to prepustite umetni inteligenci, svoje miselne sposobnosti uporabljate manj.
Nevrologinja to primerja z navigacijo GPS. Ko ste v neznanem mestu, vam GPS prihrani čas in olajša orientacijo. Če pa ga uporabljate tudi za poti, ki jih dobro poznate, se sčasoma vse manj zanašate na lasten občutek za prostor.
Enako velja za umetno inteligenco. Največ koristi prinaša takrat, ko razširi vaše sposobnosti, ne pa jih nadomesti.
So določene starostne skupine bolj podvržene negativnim vplivom UI?
Dokončnega odgovora znanost še nima.
Otroci in mladostniki bi lahko bili bolj občutljivi, saj se njihove izvršilne funkcije, kot so načrtovanje, kritično razmišljanje in sprejemanje odločitev, še razvijajo.
Včasih so morali učenci sami poiskati informacije, oceniti njihovo verodostojnost in jih povezati v smiselno celoto. Danes lahko odgovor dobijo v nekaj sekundah. To prihrani čas, vendar odpira vprašanje, ali s tem izgubljajo pomemben miselni trening.
Po drugi strani pa raziskave kažejo, da je umetna inteligenca lahko odlično učno orodje, če spodbuja razmišljanje, namesto da ponuja zgolj končne odgovore.
Kako uporabljati ChatGPT, da koristi možganom?
Po mnenju nevrologinje je največja vrednost umetne inteligence v tem, da deluje kot mentor.
Namesto da ponudi končni odgovor, lahko postavlja vprašanja, opozarja na nelogičnosti v razmišljanju ali razlaga zahtevne teme na način, prilagojen posamezniku.
Kot primer navaja kolegico, ki se je pripravljala na specialistični izpit. Namesto da bi od ChatGPT-ja zahtevala odgovore, ga je uporabljala kot sogovornika. Umetna inteligenca ji je postavljala vprašanja, zahtevala utemeljitve odgovorov in skupaj z njo razpravljala o napakah.
Tak način učenja spodbuja aktivno priklicevanje znanja, argumentiranje in razlago, kar sodi med najučinkovitejše metode za dolgoročno pomnjenje.
Kje je meja med pomočjo in pretiranim zanašanjem na umetno inteligenco?
Nevrologinja svetuje, da umetno inteligenco uporabljate kot sodelavca pri razmišljanju, ne kot nadomestilo za lastne možgane. Uporabite jo za organizacijo informacij, razlago zahtevnih tem ali iskanje drugačnih pogledov, končne odločitve pa sprejemajte sami.
Tudi sama skoraj vsak dan uporablja ChatGPT pri pripravi predavanj, strukturiranju besedil in organizaciji idej. Znanstveno literaturo pa še vedno preučuje samostojno, kritično presoja kakovost dokazov in oblikuje lastne zaključke.
Predlaga tudi preprost preizkus:
Če lahko po pogovoru z umetno inteligenco z lastnimi besedami pojasnite, zakaj je odgovor pravilen, ste jo uporabili na pravi način. Če pa odgovor zgolj kopirate in ga ne znate razložiti, je umetna inteligenca že začela razmišljati namesto vas.
Kako poskrbeti za zdravje možganov?
Tudi v času umetne inteligence so za možgane najbolj koristne preproste navade:
- redna telesna dejavnost,
- kakovosten spanec,
- branje,
- učenje novih spretnosti,
- pogovori z drugimi,
- reševanje problemov,
- intelektualna radovednost.
Križanke in sudoku so koristni, vendar možgani največ pridobijo takrat, ko se učite nekaj povsem novega, na primer tujega jezika, igranja glasbila ali nove digitalne veščine.
Če bi morala sogovornica izpostaviti le en nasvet, bi bil ta zelo preprost: »Vsak dan naredite nekaj, kar od vas zahteva miselni napor. Poskusite najprej sami rešiti problem, preberite nekaj strani knjige ali se naučite nekaj novega, preden odgovor poiščete pri ChatGPT-ju.«
Vir: jutarnji.hr
