Dr. Mitja Bračič: "Kadar boli koleno, moramo pogledati tudi kolke"

Dr. Mitja Bračič: "Kadar boli koleno, moramo pogledati tudi kolke" (foto: Profimedia) Profimedia
12. 11. 2020 Promocijsko sporočilo

V svoji kliniki za sodobno zdravljenje poškodb je doc. dr. Mitja Bračič združil znanja fizioterapije, diagnostike in kinezioterapije. Kot svetovalec sodeluje s športnimi zvezami in olimpijskimi komiteji doma in v tujini. Njegov primarni cilj je zagotoviti zdravje posameznika in neovirano gibanje njegovega telesa. Z njim smo se pogovarjali o rekreativnih športnikih, izzivih, s katerimi se najpogosteje srečajo pri telesnih pripravah, in tem, kaj storiti, če se pojavi poškodba.

Rekreativni šport je v zadnjih letih pri nas v porastu. Zagotovo lahko trdimo, da smo Slovenci športni narod, ne le na ravni vrhunskega športa. Pred leti se nam je zgodila tekaška manija, v zadnjem času sta Tadej Pogačar in Primož Roglič spodbudila večje zanimanje za kolesarstvo, pohodništvo je pri nas priljubljeno že od nekdaj. Na kaj moramo biti pozorni pri posamezni vrsti športa, da preprečimo morebitne poškodbe? So razlike med tem, katere poškodbe so pri katerem športu najpogostejše?

Vsak šport, ki ga želimo izvajati, zahteva določeno telesno pripravljenost. Ne gre tako, da se kar usedemo na kolo in se peljemo 50 kilometrov. Telesna priprava je potrebna tudi z vidika telesne mase. Če imamo prekomerno telesno maso, je zelo veliko tveganje, da se bomo poškodovali ali imeli kakšne težave pri teku, kolesarjenju ali hoji v hribe. Drug vidik je telesna priprava z vidika moči. Če imamo nepripravljene noge, težko kolesarimo, težko tečemo in tudi pri hoji v hrib, predvsem dol s hriba, imamo veliko težavo, ker moramo prenašati to maso.

V šport moramo iti postopoma, to velja tudi za hojo v hribe. Kot je običajen didaktični postopek tudi pri učiteljih, osvojimo najprej majhen hrib, nato se lotimo višjega in na koncu, ko smo pripravljeni, osvojimo najvišjega. Zelo velika napaka je, ko želijo ljudje takoj osvojiti Triglav. To je zahtevna gora in nepripravljeni ljudje tja ne sodijo. To je lahko zelo boleča izkušnja in pojavijo se lahko poškodbe.

Kje se najpogosteje pojavijo težave?

Zaradi telesne nepripravljenosti imamo pri teku naslednje težave: težave z gležnji, težave s stopali, težave s koleni in kolki. Tek ni človekovo naravno gibanje, ampak je šport, zato zahteva določeno pripravo. Človekovo naravno gibanje je hoja.

Enako je s kolesarstvom, ki je ciklično gibanje, pedala poganjamo, naredimo več deset tisočkrat enak gib in to zahteva pripravo. Najpogostejše poškodbe pri kolesarjih so povezane s stopali, na primer zaradi nepravilne postavitve stopal na pedala. Druga je preobremenitev kolenskega sklepa. Že po naravi imamo dominantno in nedominantno okončino glede na to, ali smo levičarji ali desničarji. Normalno je, da z eno nogo vedno bolj pritiskamo na pedala kot z drugo. Tukaj lahko pride do preobremenitvenih sindromov kolena, lahko pride do obrabe hrustancev. Potem si lahko kupimo prevelik ali premajhen okvir kolesa, lahko si nepravilno pripravimo sedalo, kar vodi v močne bolečine v križu. Pojavljajo se še drugi preobremenitveni sindromi, povezani bolj s fizionomijo človeka, se pravi pretreniranost in podobno.

Kolesarjenje zahteva pravilno postavitev človeka na kolo, tu je zelo pomembno, kako sedimo na kolesu. Postavitev stopala na pedalu je odvisna od našega stopala, imamo dolga stopala, kratka stopala. Odvisno je tudi od tega, kje imamo sedišče, kakšno je osišče koleno–stopala, treba je pogledati celo biomehansko verigo.

Promocijsko gradivo
Na kaj moramo biti pozorni na primer pri sobnem kolesu? Je kaj drugače kot pri kolesarjenju?

Pri sobnih kolesih imamo klasična fitnes kolesa in valjčke. Pri valjčkih namestimo svoje kolo, s katerim se vozimo zunaj. Če imamo valjčke, imamo po vsej verjetnosti kolo že pripravljeno tako, da smo pravilno biomehansko postavljeni na kolo. Pri sobnem kolesu pa je zelo pomembno, da pogledamo, kje je sedalo, da ni prenizko ali previsoko. Ko sedimo, naj bo noga skoraj čisto iztegnjena, se pravi naj bo koleno rahlo pokrčeno. Naslon za roke mora biti v takem položaju, da nismo skrivljeni, držati se moramo bolj pokončno.

Kaj pa hoja v hribe? Ali tudi pri tem tvegamo poškodbe?

Pri hoji v hribe imamo ogromno pacientov. Največ težav se pojavi pri ljudeh, ki niso telesno pripravljeni, imajo preveliko telesno maso. Predvsem pri hoji po klancu navzdol si lahko poškodujejo gležnje ali kolena, prihaja do preobremenitvenih sindromov, vnetij ligamentov. Če mi preslišimo tovrstne poškodbe, lahko preidejo v kronične poškodbe. Kronične poškodbe pa zahtevajo daljši čas zdravljenja, tudi do dveh ali treh mesecev.

Glede na porast rekreativnega teka – ali se lahko zaradi tovrstne rekreacije hitreje pojavi obraba kolkov ali kolen? Pride do poškodb?

Na kliniki obravnavamo ogromno število pacientov z delno obrabo in pa tudi popolno obrabo hrustanca in meniskusov. Kar zadeva sklepne strukture ni nujno, da so obrabe posledica športa, lahko so tudi posledica genetike. Imamo torej tudi mlajše paciente, ki imajo obrabo hrustanca, a je to posledica genetskega materiala, ki so ga dobili od staršev, lahko je tudi posledica določene bolezni. Res pa je, da ukvarjanje s tekom ali kolesarstvom, košarko in tenisom lahko prinese okvaro in pa obrabo hrustancev.

Je pomembno, da obrabo hitro prepoznamo, da jo lahko začnemo ustavljati? Kakšni so prvi znaki obrabe kolkov?

Bolečine v kolkih se lahko pojavijo zaradi več dejavnikov. Tukaj imajo nekaj dela tudi internisti, se pravi lahko so vzrok organi, lahko je zožano ožilje, lahko so neke druge težave v trebuhu. Bolečina v kolenu je lahko eden izmed takih pojavov, ki lahko vodi do bolečin v kolku. Kadar boli koleno torej gledamo tudi kolke, to je zelo pomembno. Če bi naredili statično ali dinamično diagnostiko človeka, bi videli nepravilen vzorec hoje. Ljudje namreč spremenijo vzorec gibanja, ko občutijo bolečine v eni okončini, saj začnejo kompenzirati. To je en vzorec, ki nas opozarja na to, da se nekaj dogaja v kolkih. Potem je tu še slikovna diagnostika z magnetnim slikanjem in podobno.

Vzajemna
Kronične bolečine v kolenih so pogosta posledica preobremenitev pri skupinskih vadbah v fitnesih. Kaj lahko storimo, da se jim izognemo?

Velikokrat pridejo k meni pacienti, poškodovani po skupinskih vadbah, kot je na primer bootcamp, cross fit, zumba, kjer je veliko dvigovanja uteži, skokov … za tovrstne telesne vadbe je treba biti telesno pripravljen. Človeku s prekomerno telesno težo nikoli ne bi svetoval skupinske vadbe. Skupinska vadba je privlačna tudi z vidika druženja, to drži predvsem za ženske. S tega vidika bi morali pristopiti tudi trenerji in ne obravnavati vadbe kot nekega visoko intenzivnega treninga, kot je trening HIIT. To je ameriška marketinška poteza, zaradi katere se je poškodovalo veliko ljudi ali bilo pretreniranih. Človeku, ki se želi vključiti v skupinsko vadbo, vedno priporočam, da začne z nekaj meseci treninga pod strokovnim nadzorom, da se telesno pripravi, izgubi kakšen odvečen kilogram, okrepi mišice in se potem začne ukvarjati s skupinsko vadbo enkrat in nato dvakrat na teden.

Kaj bi lahko ljudem svetovali glede na svoje dolgoletne izkušnje s športnimi poškodbami? Kako se pripraviti in poskrbeti za svoje zdravje?

Glede na izkušnje bolnikov, ki sem jih obravnaval in so bili k meni napoteni zaradi različnih poškodb, lahko rečem, da je poleg ogrevanja in dobre telesne pripravljenosti, o kateri sem govoril, treba za varnost poskrbeti že prej, tudi na druge načine. Če pride do poškodbe, se je poleg kakovostnega zdravljenja izkazalo, da je pomembno imeti tudi dobro zavarovanje. To bolniku omogoči hitrejšo obravnavo pri specialistu, s tem pa večje možnosti za hitrejše in bolj celovito okrevanje.

Z Zdravstveno polico hitreje do specialista

Dostop in kritje stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev v samo nekaj dneh si lahko zagotovite z zavarovanjem Zdravstvena polica, ki so ga oblikovali v Vzajemni.

V primeru bolezni ali poškodbe bodo za vas dobro poskrbeli, saj sodelujejo z izbranimi zdravniki in ustanovami, ki dosledno zagotavljajo vrhunske storitve. V njihovo mrežo zanesljivih in strokovnih izvajalcev zdravstvenih storitev je trenutno vključenih več kot 50 domačih in okoli 30 tujih partnerjev.

V asistenčnem centru Varuha zdravja za zavarovance v celoti pripravijo načrt zdravljenja in vas vodijo skozi specialistično zdravljenje od začetka do konca. Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo. Poskrbijo tudi za morebitno organizacijo operativnega posega – doma ali v tujini. S storitvijo Dr. Posvet, ki je vključena v zavarovanje, pa lahko zdravniku prek izbrane aplikacije za klepet kadarkoli zastavite vprašanje, če ste v skrbeh.

Več o zavarovanju Zdravstvena polica preberite TUKAJ.