Stres, visok krvni tlak, sladkorna bolezen in kajenje vse prej poškodujejo krvne žile ter povečujejo tveganje za srčni infarkt.
Srčni infarkt že dolgo ni več težava, ki bi prizadela le starejše. Vse več ljudi v dvajsetih, tridesetih in zgodnjih štiridesetih letih doživi srčni infarkt, strokovnjaki pa opozarjajo, da imajo pri tem ključno vlogo dejavniki življenjskega sloga.
Med najpomembnejšimi so kronični stres, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in kajenje, opozarja kardiolog dr. Vijay Soorampally.
»Sodoben način življenja je prinesel tempo, ki telesu skoraj ne dopušča časa za okrevanje. Dolgotrajen psihološki stres, ne glede na to, ali ga povzročajo pritiski v službi, finančne težave ali družbena pričakovanja, organizem ohranja v stalni pripravljenosti. Takrat telo izloča več stresnih hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, kar pospeši delovanje srca, zviša krvni tlak in spodbuja vnetne procese. Sčasoma to poškoduje krvne žile in pospeši razvoj ateroskleroze, kar ustvarja pogoje za srčni infarkt že v mlajših letih,« pojasnjuje dr. Soorampally.
Stres in hipertenzija sta za mlade še posebej nevarna
Velik problem predstavlja tudi hipertenzija oziroma visok krvni tlak, ki pogosto ostane neopažen, saj dolgo časa ne povzroča izrazitih simptomov. Sedeč način življenja, prekomeren vnos soli, debelost in pomanjkanje kakovostnega spanca pomembno povečujejo tveganje za povišan krvni tlak pri mlajših ljudeh.
Nenadzorovana hipertenzija dodatno obremenjuje srce in poškoduje arterije, zato velja za enega ključnih, a pogosto spregledanih dejavnikov tveganja za zgodnji razvoj srčno-žilnih bolezni.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na porast sladkorne bolezni tipa 2 med mlajšimi generacijami. Dolgotrajno povišana raven sladkorja v krvi poškoduje krvne žile, poruši ravnovesje holesterola in spodbuja nastanek oblog v srčnih arterijah. Ko se sladkorna bolezen poveže z debelostjo in visokim krvnim tlakom, se tveganje za srčni infarkt še dodatno poveča.
»Posebej zaskrbljujoče je, da se ti dejavniki pogosto pojavljajo skupaj. Mladi, ki živijo pod kroničnim stresom, pogosteje posegajo po cigaretah, se prehranjujejo nezdravo, se manj gibajo in slabše spijo. To pa vodi v debelost, hipertenzijo in sladkorno bolezen. Tako se tveganje za srčno-žilne bolezni poveča veliko prej, kot smo bili vajeni v preteklosti,« dodaja dr. Soorampally.
Veliko zgodnjih infarktov bi lahko preprečili
Kajenje ostaja eden največjih dejavnikov tveganja, ki bi ga bilo mogoče preprečiti. Tobak zvišuje krvni tlak in srčni utrip, strupene snovi iz cigaret pa poškodujejo stene krvnih žil ter spodbujajo nastanek krvnih strdkov. Posledice za srčno-žilni sistem pušča celo občasno oziroma tako imenovano družabno kajenje.
»Veliko zgodnjih srčnih infarktov bi lahko preprečili. Redni preventivni pregledi lahko pravočasno odkrijejo hipertenzijo, preddiabetes in motnje maščob v krvi, tudi pri ljudeh brez simptomov. Zdrava prehrana, dovolj spanja, redna telesna aktivnost in učinkovito obvladovanje stresa imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja srca,« poudarja dr. Soorampally.
Vir: zdravlje.kurir.rs
