Povišan LDL-holesterol je pomemben dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze, vendar pri mnogih ljudeh ni glavni vzrok za začetek težav.
Kolikokrat ste preverili raven holesterola, ne da bi se vprašali, zakaj je sploh povišana?
Nutricionistka, dietetičarka in strokovnjakinja za funkcionalno medicino, Aleksandra Lišanin za portal zdravlje.kurir.rs pojasnjuje, da je LDL-holesterol sicer pomemben pokazatelj tveganja za aterosklerozo, vendar pri številnih ljudeh predstavlja le del širše zgodbe. V ozadju številnih srčno-žilnih bolezni se namreč pogosto skrivajo presnovne motnje, ki dolgo ostanejo neopažene.
»Srčni infarkt in možganska kap ne nastaneta čez noč. Že leta pred pojavom prvih simptomov se v telesu razvijajo presnovne motnje. Pri mnogih ljudeh se vse začne z inzulinsko rezistenco, kopičenjem visceralne maščobe, kroničnim vnetjem, pomanjkanjem telesne aktivnosti in nezdravim načinom prehranjevanja,« pojasnjuje Aleksandra Lišanin.
Takšne spremembe se razvijajo postopoma. Sčasoma začnejo vplivati na presnovo maščob in sladkorjev ter na zdravje krvnih žil, pogosto že dolgo pred pojavom prvih znakov bolezni.
Po njenih besedah lahko presnovne motnje sčasoma povzročijo povišane trigliceride, znižano raven HDL-holesterola, večje število delcev ApoB ter nastanek majhnih in gostih delcev LDL-holesterola. Takrat začne ateroskleroza napredovati na stenah krvnih žil, kjer se skozi leta nalagajo obloge, ki lahko sčasoma privedejo do srčnega infarkta ali možganske kapi.
Zdravljenje se mora osredotočiti na vzrok
Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da en sam laboratorijski izvid ne more podati celovite ocene srčno-žilnega tveganja. Čeprav je LDL-holesterol pomemben kazalnik, še zdaleč ni edini.
Na tveganje vplivajo tudi krvni tlak, raven krvnega sladkorja, prisotnost inzulinske rezistence, kajenje, telesna dejavnost, družinska obremenjenost in številni drugi dejavniki, ki skupaj določajo verjetnost razvoja ateroskleroze.
»Ni dovolj zdraviti le posledic. Pomembno je ugotoviti, zakaj je do presnovnih motenj sploh prišlo. Zdravja srca ne varuje zgolj nizka raven LDL-holesterola. Enako pomembni so tudi ApoB, krvni tlak, krvni sladkor, inzulinska rezistenca, kajenje in telesna neaktivnost. Cilj ni izboljšati le enega laboratorijskega izvida, temveč odpraviti vzroke, ki so do težav pripeljali,« poudarja Aleksandra Lišanin.
Vir: zdravlje.kurir.rs
