Pogosto slišimo, da do infarkta pride zaradi zamašenih ali zožanih arterij. Ali obstajajo tudi kakšni drugi vzroki?
Ravno to je zanimalo bralko portala jutarnji.hr, ki jo je zaskrbelo nenavadno zdravstveno stanje njenega moža. Po srčnem infarktu so namreč preiskave pokazale, da njegove koronarne arterije niso bile zamašene ali zožene, kar odpira pomembno vprašanje: ali lahko do infarkta pride tudi brez očitnih žilnih zapor?
Vprašanje bralke:
»Pred mesecem dni je moj mož doživel akutni srčni infarkt. Opravljena je bila koronarografija, ki je pokazala, da nima ne zožitev ne zamašitev arterij. Zanima me, kako je sploh lahko prišlo do infarkta.«
Na njeno vprašanje je odgovoril prof. prim. dr. sc. Hrvoje Pintarić, dr. med., specialist interne in urgentne medicine, subspecialist kardiologije. To je njegov odgovor:
»Čeprav je srčni infarkt najpogosteje posledica zamašitve srčnih arterij zaradi krvnega strdka ali izrazitega zoženja žil ob aterosklerozi, obstajajo tudi primeri, ko do infarkta pride brez takšnih sprememb. Takšni primeri niso redki in predstavljajo približno 5 do 10 odstotkov vseh srčnih infarktov. V strokovni literaturi jih označujemo s kratico MINOCA (angl. Myocardial Infarction with Non-Obstructive Coronary Arteries).
Vzroki za takšen infarkt so lahko različni. Pogosto so povezani s težavami v koronarnih arterijah, čeprav te niso trajno zamašene. Med možnimi vzroki so na primer razpok manjšega aterosklerotičnega plaka, ki lahko povzroči začasno tvorbo krvnega strdka, krč (spazem) koronarnih arterij ali motnje v delovanju drobnih srčnih žil, ki jih s klasično koronarografijo ne moremo videti. Prav tako lahko pride do razslojevanja (disekcije) žilne stene ali do strdkov, ki v srce pripotujejo iz drugih delov krvnega obtoka.
Obstajajo pa tudi vzroki, ki niso neposredno povezani s koronarnimi arterijami. Med njimi so huda slabokrvnost, motnje srčnega ritma, zelo povišan krvni tlak, tako imenovani sindrom zlomljenega srca ter vnetje srčne mišice.«
Infarkt je torej zelo kompleksen pojav, ki je lahko posledica številnih dejavnikov. Da bi se pred njim zaščitili, pa je še vedno najboljša preventiva ustrezen življenjski slog, ki vključuje zadostno mero gibanja, izogibanje škodljivim navadam, uravnoteženo prehrano, uravnavanje stresa, kakovosten spanec in preventivne preglede.
