Kaj bi morali vedeti o črevesni mikrobioti - alfi in omegi našega zdravja? (razlaga mag. inž. živilstva in atletinja)

Kaj bi morali vedeti o črevesni mikrobioti - alfi in omegi našega zdravja? (razlaga mag. inž. živilstva in atletinja) (foto: profimedia) profimedia
21. 1. 2020

Kaj sploh je črevesna mikrobiota, kaj vpliva na njeno spremembo in kako lahko spremembe vplivajo na naše fizično in duševno zdravje? Več o tem Eva Kavka, mag. inž. živilstva, atletinja in vaditeljica rekreativnih vadb. 

Morda vas preseneti dejstvo, da naše telo sestavlja približno 2 kilograma mikroorganizmov. To pa še ni vse. Bakterijskih celic je kar 10-krat toliko, kot je naših lastnih. Prav zaradi tega je preučevanje mikroorganizmov, njihovih presnovnih produktov in vplivov na različne organe ter funkcije zelo zanimivo in aktualno.

Mikrobioto definiramo kot skupek vseh mikroorganizmov v določenem okolju. Tokrat se bomo osredotočili na črevesno mikrobioto.

Mikrobiom pa je skupek genomov vseh mikrobov v določenem okolju (npr. črevesni mikrobiom), v širšem pomenu pa je to skupnost vseh mikroorganizmov in njihovih genomov v določenem okolju.

Kaj vpliva na črevesno mikrobioto?

Znanstveniki iz različnih študij so dokazali, da poleg dednosti, na sestavo črevesne mikrobiote še v večji meri vpliva okoljski dejavnik. To je na primer:

  • način prehranjevanja
  • živilski aditivi
  • pesticidi
  • uporaba različnih zdravil (npr. antibiotiki)
  • fizična aktivnost
  • antropometrične lastnosti posameznika (npr. obseg pasu)

Posledica teh dejavnikov so lahko spremembe bakterijskega metabolizma in povečana rast potencialno patogenih (zdravju škodljivih) mikroorganizmov, ki s toksičnim delovanjem igrajo pomembno vlogo v razvoju marsikaterih kroničnih bolezni.

Črevesna mikrobiota in depresivne motnje

Študije v povezavi s projektom My New Gut so pokazale, da naj bi imela tipična “zahodnjaška” prehrana, bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami, ne samo vpliv na debelost, temveč tudi na duševne motnje (npr. depresivne motnje). Pri tem so poudarili, da ima veliko povezavo pri tem črevesni mikrobiom.

V nadaljevanju, ko bo izvedenih več študij na humani populaciji, bomo lahko z večjo verjetnostjo potrdili tovrstne povezave tudi pri ljudeh. Zaenkrat se prehrano, bogato z vlakninami, fermentiranimi živili in mediteransko prehrano povezuje z zmanjšanimi simptomi depresivnih motenj. Tovrstna prehrana vključuje:

  • veliko polnozrnatih žitnih izdelkov,
  • zelenjavo,
  • sadje 
  • fermentirane izdelke (npr. jogurt, kefir, kislo mleko)

Pripravila: Eva Kavka (EVKA), mag. inž. živilstva

Za več informacij glede športne prehrane se lahko obrnete na: evkaprehrana@gmail.com, preverite FacebookInstagram ali blog

Viri: 

  • Beaumont M, et al. 2017. Quantity and source of dietary protein influence metabolite production by gut microbiota and rectal mucosa gene expression: A randomized, parallel, double-blind trial in overweight humans. The American Journal of Clinical Nutritin

  • Valdes, A. M., Walter, J., Segal, E., & Spector, T. D. 2018. Role of the gut microbiota in nutrition and health. Bmj, 361, k2179.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri