Kaj bi si osebe z bulimijo želele, da vemo o tej motnji?

Kaj bi si osebe z bulimijo želele, da vemo o tej motnji? (foto: profimedia) profimedia
22. 12. 2019

Mnogo stvari, za katere menite, da so pri bulimiji očitne, so v resnici zmote. Preverite, kaj se zares dogaja, ko govorimo o tej motnji. 

Kaj pravzaprav veste o bulimiji? Tudi, če poznate koga, ki se je z njo spopadal (ali se še vedno), verjetno nerad spregovori o tem. Zato je tu nekaj dejstev, ki bi jih morali vedeti, da bi vse skupaj bolje razumeli. 

Ni nujno, da se bulimične osebe silijo k bruhanju

Po mnenju Nacionalne organizacije za motnje hranjenja bruhanje in bulimija nista nujno povezana, kot velja splošno prepričanje. V resnici motnja predstavlja prenajedanje oziroma prehranjevanje tudi, ko oseba ni lačna, potem pa se za to skuša odkupiti z bruhanjem, postenjem, zelo intenzivno vadbo … Bistvo je v “odpravljanju škode”, ki naj bi jo telesu naredili s hranjenjem (tudi če je bilo zmerno), z ekstremnimi načini. 

Za bulimijo ne trpijo zgolj mlada dekleta

Bulimijo običajno pripišemo mladim dekletom, morda vse skupaj povežemo še z željo po sledenju modnim smernicam in čim boljšemu približku telesom iz revij ali interneta … Pa se v resnici z motnjo borijo tudi odrasle ženske in prav tako moški. 

S tem se strinjata tudi raziskavi iz leta 2012 in 2017, ki sta zajeli vzorec starejših žensk (v srednjem obdobju in nad 50 let). Bulimija torej ne izbira - ne po spolu, ne po letih.

Bulimični ljudje niso vedno prelahki

Ko razmišljate o bulimični osebi, si verjetno predstavljate izredno suho osebo, pri kateri bi že na prvi pogled rekli, da trpi za eno od motenj hranjenja. Pa ni vedno tako. Teža res lahko niha, a ostane v meji zdrave teže, ravno zato je še težje ugotoviti, da je nekdo bulimičen, prav tako si oseba težko prizna, da ni vse v najlepšem redu. 

Kaj se dogaja znotraj telesa torej ne odraža vedno zunanji videz. 

Samo moč misli ni dovolj, da nekdo premaga bulimijo

Tudi če se oseba trdno odloči, da bo premagala bolezen, se tega ne more lotiti le s pomočjo pozitivnih misli. Prav te lahko pripeljejo do razočaranja in ponovnega nezdravega odnosa s hrano, ko mišljenje ne pripelje do cilja. 

Nekdo, ki trpi za bulimijo, potrebuje trdno podporo domačih oziroma oseb, ki jim zaupa in tudi strokovno pomoč. Pomislite tako: navad, ki jih gradite nekaj let, ne morete spremeniti v enem tednu, kajne? Tudi pri bulimiji gre običajno za daljše obdobje nezdravega odnosa s hrano. 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri