10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Kaj ogroža vaše srce

“Dovolj je časa za spreminjanje škodljivih navad. Najpomembneje je, da zberete dovolj volje.” (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
28. 1. 2010

Tako kot povsod po Evropi in svetu smo tudi v Sloveniji z različnimi aktivnostmi zaznamovali že deseti svetovni dan srca. Letošnji je potekal pod geslom ‘Delamo s srcem’ in je bil namenjen spodbujanju ohranjanja zdravja na delovnem mestu.

S tem dnevom želimo ozavestiti ljudi, da so srčno-žilne bolezni in možganska kap najpogostejši vzrok smrti. V Sloveniji povzročijo kar okoli 40 odstotkov vseh smrti. Zanimanje za zdrav življenjski slog se je povečalo v drugi polovici 20. stoletja, ko so strokovnjaki dokazali povezave med nezdravim življenjskim slogom in pojavljanjem kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak in sladkorna bolezen.

Raziskave kažejo, da se zdravje na lestvici vrednot ljudi uvršča na prvo mesto. Preseneča pa, da ljudje kljub temu premalo naredimo za ohranitev in tudi za povrnitev zdravja. Starši, učitelji, zdravstveni delavci in drugi si prizadevajo, da bi zdrav življenjski slog privzgojili že otrokom. Najpomembneje je, da zberemo dovolj volje.

Telesna nedejavnost

Odrasla oseba naj bi se vsak dan ali vsaj štiri- ali petkrat v tednu za pol ure posvetila ustrezni telesni dejavnosti. K redni telesni dejavnosti prištevamo tako telesne aktivnosti v zasebnem življenju kot na delovnem delu. Za svoje zdravje boste naredili veliko dobrega, že če boste namesto dvigala izbrali stopnice ali če se boste po nakupih in na delo namesto z avtom odpravili peš. Pomembno je, da z gibanjem dosežete čim večjo porabo energije.

Neuravnotežena prehrana

Neustrezna prehrana je med najpomembnejšimi vzroki pojava srčnega infarkta in nenadne smrti. Je napovedni dejavnik za druge dejavnike tveganja, kot so povišan holesterol in sladkor v krvi, previsok krvni tlak, čezmerna telesna teža in debelost. Pravilen način prehrane glede na sestavo obrokov vklju­­čuje živila iz vseh skupin: sadje in zelenjavo (največji delež), puste mesne izdelke, izdelke iz posnetega mleka in polnovred­ne krušne izdelke. Pomembno je, da čez dan zaužijete dovolj te­­kočine, in sicer najmanj 1, 5–2 l.

Kajenje in čezmerno uživanje alkohola

Kajenje je dejavnik tveganja, ki povzroči največ bolezni. Posledice kajenja so odvisne od količine pokajenega tobaka in od let kajenja. Tobak je sokriv je za okoli 50 odstotkov vseh smrti, polovico od teh pa povzročijo bolezni srca in ožilja. Tudi uživanje večjih količin alkohola je povezano z nerednim bitjem srca in s srčnim infarktom in je pogost vzrok za povišan krvni tlak. Vseh posledic škodljive rabe alkohola in zlasti trpljenja članov družine alkoholika ni mogoče opisati.

Psihosocialni dejavniki tveganja

Med psihosocialne dejavnike tveganja prištevamo nizek socialnoekonomski status, prenizko socialno podporo, socialno izolacijo, stres na delu in v družinskem življenju ter negativna čustva, vključno z depresijo in agresivnostjo. Psihosocialni de­­javniki tveganja so nevarni zlasti zato, ker v življenje obremenjenega posameznika privabijo tudi druge vedenjske dejavnike tveganja, kot so čezmerno uživanje alkohola, kajenje in nezdrava prehrana.

Neustrezno delovno okolje

Po rezultatih analiz obremenjenosti v delovnem okolju so orga­­­nizacijske razmere pogost vzrok preobremenjenosti delavcev. Po podatkih EUROSTAT-a že devet odstotkov delavcev poroča o šikaniranju, štirje odstotki pa o pojavljanju psihičnega mučenja in izživljanja na delovnem mestu. V resni­­ci pa je neustreznih psihosocialnih razmer celo več, vendar so te le redko spoznane za tak­šne. Pogosto so skrite v nezadovoljstvu z vsebino in organizacijo dela. V delovnem okolju se pogosto srečujemo tudi s kemičnimi dejavniki tveganja. Število kemičnih snovi v svetu narašča.

Delavci so pri delu izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Za ohranitev zdravja delavcev je zelo pomembno zgodnje odkrivanje tvegane izpostavljenosti kemičnim snovem, to je takrat, ko se še ne pojavijo okvare zdravja ali bolezni. Pogosto se delavci na delovnem mestu soočajo tudi s čezmernim hrupom in s čezmernimi vibracijami, s prevelikim sevanjem in z neustrezno svetlobo.

foto: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri