Lahko ga pijete, nanesete na kožo ali pa ga pojeste v piškotih. Kakav je v sivih zimskih dneh idealen prijatelj vaše duše.
Kakav je prehrana za srce, kar je celo znanstveno dokazano. Kakavova zrna vsebujejo velik delež kemijskih snovi s skoraj neizgovorljivimi imeni – feniletilamin, anandamid, triptofan in podobni. Na srečo si nam jih ni treba zapomniti, zanimivo pa je, da vse te snovi poskrbijo za dobro voljo, sprostitev, prijetne občutke in znižujejo krvni tlak.
Poleg njih najdemo v kakavu še magnezij, mineral za srce in krvni obtok, ki poveča energijo. Nič čudnega, da se temna čokolada, v kateri je več kot 90 odstotkov kakava, uvršča med najbolj zdrava živila!
Pijača bogov
Kakavovec spada med tipične grmovnice deževnih gozdov. To je dolgo drevo v podrastju s tankimi vejami, ki raste v senci večjih tropskih dreves. Na približno 20 centimetrov debelem deblu in večjih vejah rastejo cvetovi, ki cvetijo vse leto in obrodijo sadove.
Že pri Majih in Aztekih, ki se jim moramo zahvaliti za oznako 'xocolati', so ločevali semena iz lupine, jih fermentirali in sušili – kakav tako razvije tipično aromo. Starodavni prebivalci Srednje Amerike so z vodo mešali grenak sok, ki je istočasno veljal za krepčilo in zdravilo. Kot 'napitek bogov' je bil namenjen bojevnikom, svečenikom in vladarjem. Zrna so bila tako dragocena, da so jih uporabljali celo za plačilna sredstva: za sužnja je bilo potrebnih 100 zrn.
Dober za dušo
Španskim konkvistadorjem, ki so v 16. stoletju pristali v Srednji Ameriki, se je grenak zvarek zdel vse prej kot slasten. Šele iznajdljivi misijonarji, ki so ga izboljšali s sladkorjem, vaniljo in začimbami, so z napitkom navdušili Evropejce. Danes je priprava kakava v prahu zelo različna. Lahko ga pripravite kot vročo čokolado, vmešate v testo ali pa ga pojeste v obliki čokolade. Fini prah dobro dene naši duši.
Nežna koža
Tudi naša koža se razveseli kakava. Študija düsseldorfske univerze je pokazala, da se struktura kože in njene funkcije po rednem uživanju kakavovih flavanolov zelo izboljšajo. Poleg tega se okrepi tudi telesu lastna zaščita pred UV-žarki.
Kakav svoj učinek pokaže tudi na zunaj. Kakavovo maslo, ki nastane med razoljevanjem kakava, se stopi na koži in se vanjo hitro vpije. Poleg tega kakavovo maslo vsebuje oljne kisline, ki poskrbijo za mastnost kože in na koži ustvarijo tanek zaščitni film. Kakavovo maslo se zato pogosto dodaja v negovalna ličila za ustnice in kreme za telo. Kakav najdete celo v obraznih maskah.
Lahko jo naredite tudi sami: zmešajte žličko skute, avokadovega olja in kakava v prahu ter masko nanesite na obraz. Pustite delovati približno 15 minut in masko na koncu odstranite s toplo vodo. Ten bo takoj bolj svež.
Čokoladni makroni
Zmešajte 125 g mletih mandljev, 390 g sladkorja v prahu in 50 g kakava.
Iz 4 beljakov stepite trd sneg. Primešajte mu mandljevo mešanico. Na papir za peko nabrizgajte kupčke in jih približno 10 minut pecite v pečici, segreti na 180 stopinj. Zavrite 125 ml smetane in v njej stopite 250 g čokolade. Primešajte 20 g masla. Postavite na hladno. Stepite z mešalnikom in s kremo napolnite po dva makrona skupaj.