Kako jeza vpliva na vaše zdravje?

Kako jeza vpliva na vaše zdravje? (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
27. 5. 2014 Vir: Lisa

Občasni izbruhi jeze nam lahko pomagajo, da se osvobodimo stresa. No, če smo jezni in razjarjeni pogosto ali dalj časa, pa se začne nevarno dvigati tveganje za infarkt, možgansko kap in slab imunski sistem.

Ko izgubimo živce, se nam pospeši bitje srca, naraste nam krvni pritisk, poveča se dotok krvi v mišice, poviša se raven glukoze, saj morajo imeti mišice dovolj energije za krčenje, proizvaja pa se tudi več hormona adrenalina. Jeza prav tako širi zenice na očeh in pljuča, da bi dobile več energije, kot je nujno.

Ljudje se med prepiranjem večkrat počutijo energično, saj jim vse dela z večjo močjo – srce, celo vid se izboljša, sluh je bolj občutljiv za zunanje dražljaje.

Vse to, kar smo zdaj našteli, je pravzaprav povsem normalna reakcija, in ko se enkrat umirimo, se vse te funkcije vrnejo v normalno stanje brez dolgoročnih zdravstvenih posledic.

No, tveganje za bolezni pa se poveča, ko se pogosto znajdemo v razburljivih situacijah. Jeza se najbolj negativno kaže na našem kardiovaskularnem imunskem sistemu.

Tveganje za srčni infarkt

Povišani krvni pritisk med izbruhom jeze naredi nepopravljivo škodo na krvnih žilah in tako slabi naš kardiovaskularni sistem.

Podatki kažejo, kako so jeza in druge močne emocije med najbolj pogostimi vzroki za nenaden srčni infarkt, ki se zelo pogosto konča s smrtjo. Srce je najbolj ogrožen organ, ko govorimo o jezi.

Res pa je, da potlačena jeza oz.situacije, ko ne moremo izraziti čustev, še slabše vplivajo na naše zdravje in srce kot pa glasni izbruhi.

Švedski znanstveniki so preučevali 2.755 zaposlenih moških. Pri tistih, ki so vso jezo zadrževali v sebi in svojega mnenja šefu niso povedali na glas, je bilo tveganje za srčno kap kar dvakrat večje kot pri tistih, ki so nestrinjanje glasno in jasno povedali.

Nakopičeni bes prav tako veča tveganje za atrijsko fibrilacijo, ki je eden od glavnih dejavnikov za možgansko kap. Čeprav se ni dobro ves čas jeziti, se zdi, da je še huje tlačiti svoja čustva.

Psihologi trdijo, da je občasna jeza normalno človeško čustvo, težava pa je, ko oseba izgubi nadzor oz. ne zna jeze pravilno izraziti.

Eden od zgrešenih načinov izražanje jeze je prav gotovo navidezna mirnost, ki nam le uničuje srce.

Ogrožene so tudi dihalne poti

A v nevarnosti ni le kardiovaskularni sistem. Ameriški znanstveniki iz Miamija so preučevali 60 moških z lokalnim rakom na prostati (tistim, ki se ni razširil na druge organe), da bi lahko opazovali, kako jeza vpliva na krvničke, ki se borijo z rakom.

Tukaj govorimo o belih krvničkah, ki napadajo tumorje. Odkrili so, da je več teh 'dobrih pobijalk' v telesu moškega, ki je jezo izražal na glas, namesto da bi jo potiskal nekam globoko vase.

Jeza in negativna čustva slabo vplivajo tudi na stanje naših pljuč. Nemški znanstveniki pravijo, da imajo vedno 'jeznoriti' moški manjšo kapaciteto pljuč in imajo veliko več možnosti, da zbolijo za boleznimi dihal.

Nekaj domiselnih sprostitvenih tehnik za jezo

  • Za vpitje (in tudi preklinjanje) je primeren avto, ker je dokaj dobro zvočno izoliran od okolja, sploh če se zapelješ kam na samo.
  • Pametna je uporaba blazin, saj jih lahko boksaš, mečeš, sprostilno je tudi udarjanje s predmetom po blazini; lahko se zdereš v blazino.
  • Kupite si boksarsko vrečo.
  • Šport.
  • Paintball (streljanje z barvami).
  • Menda imajo v Grčiji krožnike iz mavca, ki jih lahko ob izbruhu jeze zmečeš v steno.
  • Sprostilno je tudi metanje steklenic v kontejner za odpadno steklo.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri