Vsakdo od nas je že na lastni koži doživel, kako naravnanost vpliva na delovanje telesa. Se spomnite živčnosti pred izpitom?
Običajna živčnost pred izpitom, lahko sproži vse mogoče težave – upade nam apetit, potimo se, srce nam hitreje utripa, roke se tresejo želodec je razdražen, pojavljajo se druge črevesne težave, ves čas nas sili na vodo.
Prebavne motnje se lahko pojavijo tudi zaradi prepira, ki izbruhne med kosilom, če kuhamo zamero, izgubimo apetit, skrbi nam ne dajo spati itn. Zaradi sovražnih misli smo lahko napeti, tudi če osebe, zaradi katere smo nasršeni, sploh ni v bližini.
Tudi če se na duševnem področju le za kratek čas zgodi kaj takšnega, kar smo ravnokar omenjali, nam lahko v hipu obvladuje različne telesne funkcije. Koliko slabše se potem piše nekomu, ki si ves čas dela skrbi, biva v temačnih mislih, zlahka pade v depresijo, se boji resnih bolezni, nima potrepljanja, besno eksplodira zaradi malenkosti in napada sosede?
Najpomembnejše torej ni tisto, kar doživljamo, ampak kako smo na to naravnani.
Psiha ves čas vpliva na fizično raven. In ravno tako kot negativna naravnanost lahko še poslabša že tako težke zdravstvene težave oz. ovira zdravljenje, tudi pozitivna naravnanost predstavlja temeljni kamen za izboljšanje.
Kako pa lahko negativna naravnanost čisto konkretno poslabša biološki teren?
Misli in čustva ogrožajo simpatični živčni sistem in žleze z notranjim izločanjem, zato se spremeni delovanje organov.
Simpatični živčni sistem, ki je del avtonomnega živčnega sistema, uravnava nezavedne telesne funkcije, kot so slinjenje, znojenje, pretok zraka v pljuča itd. Skrbi, da organi delajo ali hitreje ali počasneje, njihovo delovanje torej prilagaja iz trenutka v trenutek, vse odvisno od spreminjajočih se potreb vsakodnevnega življenja.
Ko se moramo spopasti z nevarnostjo, se ustavi prebava, ker ničemur ne služi, ko moramo rešiti sebe. Ko pa nevarnost mine, avtonomni živčni sistem upočasni pretok krvi in dihanje ter požene prebavo, da lahko v miru teče naprej.
Če imamo do življenja napačen odnos in smo ves čas napeti, ne prebavljamo, ampak ves čas, če si sposodimo prejšnji primer, samo kronično neprebavljamo, zato nastaja ogromno odpadnih snovi in strupov, biološki teren pa se poslabšuje.
Odvisno od zahtev, ki se postavljajo pred simpatični živčni sistem, in od njegovega odziva, lahko prihaja še do drugih sprememb:
- izločala so nenehno zavrta, zato slabo izločajo,
- morda nastopijo težave v dihalih, katerih delovanje je ovirano itn.
Narobe začnejo delovati tudi žleze z notranjim izločanjem, žleza ščitnica, nadledvični žlezi in druge. Kadar nas je strah, se sproži izločanje adrenalina v nadledvičnih žlezah; če smo nenehno razdraženi in nemirni, spodbujamo delovanje žleze ščitnice itn.
Izločanje hormonov prav tako vpliva na delovanje organov, saj lahko povzročajo leno prebavo in izločanje ali pa upočasnijo pretok, zato se poslabšuje notranje celično okolje.
Komaj utegnemo zaznati, kako zelo duševno življenje vpliva na zdravje telesa, vendar je neizpodbitno, da je ključnega pomena.
Ravno duševno življenje vpliva na nas bolj kot kateri koli dejavnik, ki vpliva na neravnovesje, in posledično od nas zahteva, da spremenimo življenjski slog – če seveda želimo zares ozdraveti – ter terja od nas globoko samopreobrazbo.
Iz knjige Po naturopatsko: Kako se razstrupiti, najti kakovostno prehrano in vzpostaviti kislo-bazično ravnovesje avtorja Christopherja Vaseya, dr. naturopatije.
Christopher Vasey, dr. naturopatije, je naturopatski zdravnik, ki se je specializiral za razstrupljanje in pomlajevanje.
Napisal je knjige Razstrupljevalna mono dieta (The Detox Mono Diet), Recept: voda (The Water Prescription), Recept: sirotka (The Whey Prescription) in uspešnico Kislo-bazično ravnovesje za optimalno zdravje (The Acid-Alkaline Diet for Optimum Health).
Knjiga vam je na voljo pri založbi Cangura.
