Kadar doživljate stres, se to kaže v različnih simptomih. Med njimi so tudi težave s prebavo, za katere običajno ne najdete pojasnila v hrani. Morda jeste pravilno in bi morali zmanjšati le količino stresa.
Poznamo več vrst stresa in vsaka na prebavo vpliva drugače.
Kratkotrajni stres zatre apetit in upočasni presnovo. Na koncu dneva se spomnite, da pravzaprav niste pojedli ničesar konkretnega, trebuh pa vas na to ni opozoril.
Dolgoročni stres lahko sproži težave s prebavili, kot so zaprtost, driska, prebavne motnje in razdražen želodec. Simptome bi morda najprej predpisali kakšni bolezni, vendar so posledica stresa.
Kronični stres skozi daljše časovno obdobje vodi v resnejše probleme. Zbolite lahko za sindromom razdražljivega želodca in podobnimi motnjami.
Kaj storiti, če vaš vsakdan narekuje stres?
Kadar ste stresu pogosto izpostavljeni, je “alarmna” funkcija telesa neprestano vključena, kar pomeni:
- sproščanje hormonov, med drugim adrenalina in kortizola
- adrenalin spodbudi srčni utrip, dvigne pritisk in vas preplavi z energijo
- kortizol, ki mu pravimo tudi stresni hormon, zviša raven krvnega sladkorja, omogoča učinkovitejšo uporabo glukoze in poveča proizvodnjo snovi, ki jo telo potrebuje za celjenje in regeneracijo
- kortizol zavira procese, ki so v primeru nevarnosti in boja nepotrebni, kot sta na primer reprodukcija in prebavni sistem.
Takšna reakcija telesa je zgolj začasna. Ko nevarnost mine, se hormoni vrnejo na normalno raven, prav tako se umiri srčni utrip in zniža pritisk. Razen, kadar ste stresu izpostavljeni zelo pogosto - takrat je telo nenehno prikrajšano za funkcije, ki naj jih v stresnih situacijah ne bi potrebovalo. Preden prebavnemu sistemu naredite veliko škodo, se lotite vsaj enega od načinov za zmanjšanje stresa.
MEDITACIJA
Meditacija lahko v povezavi z globokim dihanjem blaži vnetja in razdraženost telesa, kar je posledica stresa. S tem boste “sprostili” tudi prebavni sistem, ki bo zato lahko deloval normalno. Pred naslednjim obrokom naredite nekaj počasnih globokih vzdihov in izdihov. Za hrano si vzemite dovolj časa in skušajte uživati v okušanju. Preprečili boste napihnjenost in druge težave, ki ste jih imeli s prebavo zaradi stresa.
Če se meditacije izogibate zaradi nekaterih morda napačnih prepričanj, preverite še to: 4 miti o meditaciji.
JOGA
Za spodbuditev prebave in normalno delovanje se redno ukvarjajte s športom. Ne pozabite na jogo, ki vas umiri in pripravi na dan ali na spanje, če jo izvajate zvečer. Preizkusite:
5 jogijskih vaj, s katerimi lahko popravite škodo, ki si jo delate s sedečim delom
Položaj otroka: počivanje, ki razteguje hrbtenico
Pred spanjem naredite naslednje 3 vaje (video)
Vaja, s katero krepimo koncentracijo in se umirimo
Kakšne pozitivne posledice ima na telo in misli jutranja joga?
PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI
Probitoki in prebiotiki bodo skrbeli za dobre bakterije v črevesju in posledično urejeno prebavo.
Prebiotike najdete v špragljih, bananah, česnu in čebuli.
Probiotiki pa se skrivajo v jogurtu, temni čokoladi, kislem zelju, kefirju, kumaricah in kombucha čaju.
PRENEHANJE KAJENJA
S kajenjem običajno povezujemo bolezni srca in dihal, raziskava pa je pokazala, da navada slabo vpliva tudi na prebavni sistem. Če še niste povsem odločeni, da bi opustili kajenje, si preberite 7 načinov, na katere kajenje škodi videzu in zdravju.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
