Kako ukrepati pri poškodbah s pirotehničnimi izdelki?

28. 12. 2012
Deli
Kako ukrepati pri poškodbah s pirotehničnimi izdelki? (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov lahko povzroči hude telesne poškodbe, tako tistih, ki jih uporabljajo, kot mimoidočih, ki so se ob nepravem času znašli na nepravem mestu. Če se poškodba zgodi, ohranimo trezno glavo, poškodovance pomirimo in ukrepajmo brez panike.

Pirotehnični izdelek je vsak izdelek, ki vsebuje eksplozivne snovi, pirotehnične snovi ali eksplozivno mešanico snovi, ki proizvajajo toploto, svetlobo, plin, dim ali kombinacijo teh učinkov, ki so posledica medsebojnih kemičnih reakcij.

Te izdelke je dovoljeno uporabljati od 26. decembra do 2. januarja, prodaja pa je dovoljena od 19. do 31. decembra. Otrokom do 15. leta starosti je dovoljeno prodajati in uporabljati pirotehnične izdelke le, če so pod nadzorom staršev ali skrbnikov.

Telesne poškodbe se pojavijo predvsem zaradi nepazljivosti, nepremišljenosti in objestnosti pri uporabi pirotehničnih izdelkov. Največ poškodb je žal pri otrocih in mladostnikih. Veliko dobrega lahko naredimo s pravim zgledom o varni in odgovorni uporabi pirotehničnih sredstev.

Strokovnjaki opozarjajo, da je pomembno preprečiti miselnost: "Kdo si upa? Vsako leto uporabljamo petarde, pa se nam še nikoli ni nič zgodilo."

Ostro je treba obsojati kakršenkoli poskus izdelave ali predelave pirotehničnih izdelkov doma ter nakupa na črnem trgu.

Najpogostejša posledica poškodb s pirotehničnimi izdelki je poškodba roke. Roka ima življenjsko pomembno vlogo, čeprav njena površina zavzema le 1 odstotek telesne površine. Celotna človeška delovna sposobnost je odvisna od funkcije roke, predvsem dlani in prstov. Poleg roke si lahko poškodujemo tudi obraz, izgubimo vid, sluh ...

Kako ukrepati pri najpogostejših poškodbah med uporabo pirotehničnih izdelkov:

Opekline

Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja toplotne, kemične in električne energije na tkiva in zaradi sevanja. Pri poškodbah s pirotehničnimi izdelki govorimo o poškodbah s toplotno energijo, največkrat v obliki plamena.

Ob srečanju z opečencem ali če smo opeklino utrpeli sami, moramo znati oceniti površino opeklinske rane in globino opeklinske rane.

Velikost oziroma površino opeklinske rane izražamo v odstotkih opečenega področja glede na skupno telesno površino. Najlaže si zapomnimo, da površina opečene dlani opečenca predstavlja približno 1 odstotek skupne telesne površine.

Po globini pa opeklinske rane grobo razdelimo na povrhnje opekline, pri čemer je poškodovana le povrhnja plast kože, in globoke opekline, ki prizadenejo ali uničijo celotno debelino kože in lahko tudi podkožje.

Povrhnje opekline se ob ustreznem zdravljenju zacelijo same, nova koža lahko ponovno zraste, medtem ko se globoke opekline ne zacelijo same in jih je treba operativno zdraviti s presaditvijo kože.

Zelo nevarne so opekline, ki zavzamejo celoten ud, saj se lahko pojavi stisk žil in živcev. Takrat je prevoz v bolnišnico nujen, poseg pa neizogiben.

Proučimo mesto nezgode, odstranimo vir toplote ter opečenca prenesemo na varno. Takoj pokličemo prvo pomoč (112)! Odstranimo oblačila, izključno tista, ki niso prilepljena na rano. Najpomembneje je, da opeklino hladimo, najbolje s curkom hladne tekoče vode (med 8 in 23 ⁰C), le če to ni mogoče, pa s papirnatimi brisačami, namočenimi v hladno, čisto vodo. S tem zmanjšamo bolečino in preprečimo nadaljnje poškodbe.

Hladimo od 30 do 60 minut, oziroma dokler ni več bolečin, takrat prenehamo hladiti. Odstranimo nakit in opeklinsko rano pokrijemo s sterilno gazo in povojem ali aluminijaste folijo (NIKOLI ne obvezujemo opečenega obraza).

Opečenca pokrijemo z odejo, da ga ne zebe, ter obiščemo zdravnika. Opeklinskih ran nikoli ne mažemo z mazili, niti ne hladimo z ledom ali hladilnimi vložki. Opeklinskih mehurjev ne prediramo.

Krvavitve

Krvavitev moramo najprej zaustaviti. Na krvavečo rano močno pritisnemo s sterilnim povojem, gazo, čisto krpo ali celo kosom oblačila ali pa kar s prsti. Neposreden pritisk na rano je najbolj učinkovit način ustavljanja krvavitve (razen pri poškodbah očesa).

Če je mogoče, dvignemo poškodovani del telesa nad raven srca. Pritisk na rani vzdržujemo tako, da prek rane namestimo povoj, lepilni trak ali trikotno ruto (kompresijska obveza).

Dobro je, da prek povoja rano hladimo, poškodovani del pa imobiliziramo. Ob močnih krvavitvah povoj zamenjamo pogosteje, še preden se prekrvavi. Pokličemo zdravniško pomoč.

Amputacija

Če je pri uporabi pirotehničnega sredstva prišlo do popolnega odtrganja (popolne amputacije) enega ali več prstov, moramo ravnati še bolj skrbno.

Za uspešno oskrbo poškodovancev z amputiranimi deli telesa je poleg replantacijskega centra, ki je sposoben 24 ur na dan in 365 dni na leto izvajati replantacije delov telesa, bistvena tudi pravilna prva pomoč.

Po natančnem pregledu oskrbimo rano (krn), ustavimo krvavitev, rano pokrijemo in poškodovani del imobiliziramo. S tem zmanjšamo bolečino. Obširnejših ran nikoli ne zdravimo z dezinfekcijskimi sredstvi, mazili, jih ne spiramo in tujkov ne odstranjujemo sami, za to bo poskrbel zdravnik.

Amputirani prst zavijemo v sterilno gazo in ga položimo v čisto PVC vrečko, ki jo neprodušno zavežemo. Pazimo, da se prsta ne dotikamo za odtrgani del, kjer potekajo prekinjene strukture (žile, živci).

V drugo vrečko natresemo kocke ledu in dolijemo vodo, da bomo dosegli temperaturo okoli 4 °C. Obe vrečki damo nato v tretjo in jo opremimo s podatki o poškodovancu in poškodbi. Odtrganega prsta nikoli ne damo na led, ker s tem tvegamo omrzline in uspešno prijetje prsta na njegovo prvotno mesto. Zdravnika je treba obiskati takoj, najkasneje v eni uri.

Poškodba očesa

Oko rahlo prekrijemo s čistim robcem, tako da se robec ne bo prijel na oko, in preprečimo, da bi v oko prišel še kakšen tujek. Nato oko povežemo s povojem. Če ob sebi nimamo ničesar primernega, očesa ne prekrivamo z ničimer.

Poškodovanega očesa nikoli ne drgnemo in ne dražimo z roko, ne splakujemo pod vodo in ne nanašamo nobene kreme. Takoj obiščemo zdravnika, saj se poškodba lahko ob neprimernem zdravljenju razvije v slepoto.

Kompleksne poškodbe

To so najhujše poškodbe, ki nas lahko doletijo ob nepazljivem ravnanju s pirotehničnimi izdelki.

Pogosto so poškodovane kosti, mehka tkiva, živci in žile. Lahko gre za nepopolne amputacije, kjer se odtrgani del telesa prek kože, žil, živcev in kit še vedno drži telesa. Kosti so lahko zdrobljene, lahko gledajo iz rane. Tkiva so zmečkana, raztrgana, krvavitev obilna. Takšne rane so umazane, kar povečuje nevarnosti za okužbe in vnetja po operaciji.

Takoj ko se zgodi poškodba, pokličemo reševalce. Če se poškodovanec zaradi slabosti zgrudi ali omedli, poskrbimo, da bo ležal z dvignjenimi nogami, odpnemo mu ovratnik, pas ter mu čelo in vrat hladimo z obkladki in počakamo pomoč.

Bolnišnična obravnava tovrstnih poškodb zahteva izurjeno kirurško ekipo, veliko potrpežljivosti in volje, tako poškodovanca kot kirurga. Večkrat je treba opraviti več zaporednih operacij, zdravljenje nadaljevati s fizioterapijo, nošenjem opornic in kompresijskih pripomočkov. Kljub vsemu pa funkcija in videz roke nista nikoli takšna kot pred poškodbo.

Naj bosta previdnost in odgovornost vedno pred predrznostjo in zabavo. Zavedati se moramo posledic poškodb s pirotehničnimi izdelki, da jih bomo lahko preprečili. Če se zgodijo, bomo zdaj znali ukrepati!

Boštjan Gosnik, dr. med., foto Shutterstock; v reviji Lisa

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"