Ko se lotite vadbe, si pomagajte s preprosto formulo, ki bo zaščitila vaše srce.
Gibanje je na splošno dobra odločitev. A ker vadba obremenjuje telo, intenzivni treningi pa lahko povečajo tveganje za srčni napad ali srčni zastoj, je ključnega pomena, da vadimo zmerno in si redno vzamemo čas za počitek.
Vadba šele po pregledu
Prof. dr. Petar Otašević, specialist interne medicine in kardiolog, izredni profesor na Medicinski fakulteti v Beogradu, v pogovoru za portal Mondo pojasnjuje, da zdravniki vsekakor priporočajo telesno aktivnost – a starejšim in ljudem v srednjih letih svetujejo, da se pred začetkom vadbe temeljito pregledajo.
"Vadba je nekaj, kar zdravniki svetujemo vsem – poleg izogibanja hitri prehrani ter živilom z veliko maščob, sladkorja in ogljikovih hidratov. Priporočilo je 150 minut vadbe na teden, kar pa ne pomeni nujno obisk fitnesa – primerna je tudi hitra hoja, tek, kolesarjenje ali katerakoli druga oblika gibanja, ki vam ustreza," poudarja dr. Otašević.
Kljub temu opozarja, da je za ljudi srednjih let in starejše potreben dodaten previdnostni ukrep:
"Če ste v srednjih letih in razmišljate o vadbi – zlasti intenzivnejši, kot je fitnes – najprej preverite svoje splošno zdravstveno stanje. Priporočen je osnovni kardiološki pregled, ki vključuje merjenje krvnega tlaka, laboratorijske izvide, EKG in ultrazvok srca. Tako boste ugotovili, ali je vadba za vas varna in kakšen tempo je primeren."
Kako izračunati svojo maksimalno srčno frekvenco?
Ko gre za kardio vadbo, kot so tek, plavanje, kolesarjenje ali preskakovanje kolebnice – torej vse, kar izboljšuje vzdržljivost – imajo ti športi številne pozitivne učinke na srce in ožilje. Poleg tega povečajo porabo kalorij, kar pripomore k lažji kontroli telesne teže.
"Kardio vadba ima veliko koristnih učinkov in je priporočljiva za vsakogar, če le intenzivnost prilagodimo svoji pripravljenosti in telesnemu stanju. Gre za aerobne vaje, pri katerih sodelujejo vsi mišični sklopi, vključno s srcem. Poraba kisika naraste, telo pa začne porabljati maščobne zaloge," pojasnjuje zdravnik.
Ob tem svetuje, da pozorno spremljamo, kako hitro nam bije srce.
"Utrip naj ne presega maksimalne srčne frekvence, ki jo preprosto izračunate tako, da od števila 220 odštejete svoja leta. Če imate 50 let, potem vaš maksimalni srčni utrip ne bi smel preseči 170 utripov na minuto – to je zgornja meja," pojasnjuje.
Če torej želite preveriti, v kakšni formi je vaše srce, od števila 220 odštejte svoja leta. Tako boste dobili svoj maksimalen srčni utrip, ki ga lahko dosežete med vadbo, brez da bi ob tem ogrožali svoje zdravje.
Vir: najzena.alo.rs
