Zakorakali smo v pomlad in obdobje kopriv, ki rastejo po obronkih gozdov, ob rekah, na njivah in za hišami, se je že začelo.
Prav tako so dobre mlade koprive jeseni. Tako od zgodnje pomladi do poletja in nato ponovno jeseni nabrane koprive uporabljamo sveže ali posušene. Obenem ima živilo majhno energetsko vrednost, ko se poje, zavzema večji del želodca, s čimer zmanjšuje lakoto.
Za prehrano uporabljamo mlade vršičke kakor tudi liste koprive. Najbolj učinkovite so surove v solatah, namazih in polivkah. Prav tako surove dodajamo smutijem ali jih predelamo v sok, ki ga uživamo v manjših količinah, saj je zelo močan, najbolje pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.
Koprive vsebujejo praktično vse rudnine, ki jih naše telo potrebuje, predvsem kalcij (petkrat več kot ga vsebuje kravje mleko) in magnezij, železo ... Vsebujejo precej betakarotena in vitamina C, različne karotenoide, flavonoide, organske kisline, fitosterole, lektine in druge bioaktivne snovi, med drugim tudi klorofil, ki v črevesju zavira pretvorbo nitratov v rakotvorne nitrosamine. Kopriva vsebuje tudi aminokisline, ima ogromno beljakovin in nitratov.
Čisti kri
Uživanje koprive prispeva k boljšemu počutju, krepi imunski sistem, izboljšuje in čisti kri, krepi ožilje, boljša presnovo, bogati črevesno floro, daje energijo, boljša delovanje jeter in žolčnika ter odvaja vodo. Med drugim kopriva odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, lajša revmatične in sorodne težave s sklepi, zmanjšuje vnetna stanja v telesu, je tudi primerna za pomoč pri težavah s povečano prostato.
Čaj
Zelo dobro učinkuje tudi koprivni čaj, ki ga skuhamo iz posušenih ali svežih kopriv. (V vrelo vodo potopimo šopek mladih kopriv, pustimo pokrito 10 minut in odcedimo). Čaj odganja pomladno utrujenost in nerazpoloženje, pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.
Rudnine
Posušene koprive pa lahko zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi. Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo, ker bi s tem zavrgli mnogo koristnih mineralov. Koprivo lahko dodamo kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in dodamo testeninam.
Spomladanska koprivna juha
Sestavine:
- 200 g kopriv, 2–3 korenčka,
- 200 g zelene, peteršilj,
- skodelica graha, kisla smetana,
- olje, sol, poper, česen
Priprava:
Vse sestavine drobno sesekljajte. Popražite na olju, zalijte z dobrim litrom vode in začinite po okusu. Ko je juha kuhana, dodajte kislo smetano ali rastlinsko smetano
Koprivina pita
Sestavine:
- 1 kg mladih kopriv,
- ½ kg krompirja,
- 8 listov vlečenega testa,
- 2 dl kisle smetane,
- 1 dl olja, sol in pop
Priprava:
V slani vodi skuhajte koprive (3–4 minute), odcedite in sesekljajte na drobno. Skuhajte krompir, narezan na kocke, in ga pretlačite. Krompir in koprive premešajte, dodajte smetano, sol in poper.
Dno pekača obložite s peki papirjem in namažite z oljem. Položite 2 lista vlečenega testa, nato maso in tako izmenično, dokler ne zmanjka vlečenega testa in mase. Prelijte z 1 dl olja in pecite na 180 stopinj 45 minut.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
